Po zadnjih uradnih podatkih živi v akutni revščini 1,2 milijarde ljudi po svetu. V enem letu se je temu številu pridružilo dodatnih 51,5 milijona oseb. Gre za prvo zabeleženo poslabšanje globalnega indeksa večdimenzionalne revščine, odkar so ga uvedli leta 2010, kar prekinja dosedanji trend postopnega izboljševanja.
Posebej izrazit je otroški obraz te krize: več kot polovica vseh, ki živijo v akutni revščini, so otroci. Skoraj 83,3 odstotka revnih živi na podeželju, kjer so dostop do storitev, infrastrukture in priložnosti praviloma najšibkejši. Belgijski premier Alexander De Croo je ob predstavitvi podatkov ocenil, da bi moral porast revščine delovati kot resno opozorilo svetu in spomnil, da se za številkami skrivajo življenja ljudi, ujetih v začaran krog lakote in pomanjkanja osnovnih storitev.
Avtorji poročila opozarjajo, da so imeli za najnovejšo analizo na voljo sveže podatke le za 13 od 108 vključenih držav, zato slika ni popolna. V zadnjih 15 letih je 33 državam uspelo prepoloviti delež prebivalstva, ki živi v revščini, kar kaže, da je napredek mogoč, a tudi izjemno krhek.