Pri Jami pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu se je v soboto zbralo okoli 2.000 ljudi, da bi ob 80. obletnici povojnih pobojev počastili spomin na žrtve. Slovesnost, ki jo je tradicionalno pripravljala Nova Slovenska zaveza, je bila letos prvič pripravljena ob tem breznu — ne ob breznu pod Krenom, kjer potekajo slovesnosti že desetletja.
Razlog za premik je jasen: archeologi so prav tu leta 2022 izkopali posmrtne ostanke 3.450 moških. Po ugotovitvah vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč so bili to večinoma slovenski domobranci, ki so jih partizanske sile brez sodbe pobili med 2. in 10. junijem 1945, nato pa vhod v jamo minirale.
Mašo je daroval predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje. "Zločini revolucionarnega nasilja do zdaj niso bili obsojeni, nedolžno ubiti niso bili oprani krivde, njihovi posmrtni ostanki pa še vedno nerazumno dolgo niso pokopani," je dejal. Vzrok za neceljenereže po njegovih besedah ni namerno odpiranje ran, temveč "pomanjkanje ustrezne volje in odsotnost potrebnih dejanj". Kot najprimernejši kraj za pokop je izpostavil ljubljanske Žale.
"Sprave ne more biti brez resnice, prav tako ne odpuščanja brez priznanja krivde," je poudaril Saje.
Posmrtne ostanke iz jame je država spomladi preselila v državno kostnico v Škofji Loki. Del politike in civilne družbe to šteje za neprimerno rešitev in zahteva skupno grobnico v Ljubljani — a temu nasprotuje župan Zoran Janković.
Na slovesnosti ni bil prisoten noben predstavnik države. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je v Kočevski rog odpravila na ločeno slovesnost teden pred tem, kjer je pozvala k večjemu koraku k spravi in iskanju mesta za centralno kostnico. Predsednik NSi Matej Tonin, ki je bil prisoten, je pozval k "pogumu in politični modrosti, da končno pokopljemo vse naše mrtve".
Po ocenah zgodovinarjev naj bi v Kočevskem rogu v več grobiščih končalo do 30.000 žrtev medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev.