Benetke znova v znamenju sodobne umetnosti: odpira se 61. beneški bienale
Benetke so ponovno postale svetovna prestolnica sodobne umetnosti. Danes se za obiskovalce odpira 61. mednarodni umetnostni bienale, ena najprestižnejših kulturnih prireditev na svetu, ki bo vse do 22. novembra polnila beneški Arzenal, Vrtove in številne lokacije po mestu v laguni z umetnostjo, razmisleki in drzno ustvarjalnostjo.
Letošnji bienale nosi naslov V molovskih tonskih načinih, ki se navezuje na melanholične in temačne odtenke glasbe ter obiskovalce vabi v raziskovanje občutij, negotovosti in kompleksnosti sodobnega sveta skozi umetnost. Razstava odpira prostor za introspekcijo, hkrati pa poudarja moč umetniškega izraza v času globalnih družbenih sprememb.
Poseben pečat letošnji izvedbi daje zgodovinski trenutek: prvič je bila za kuratorko bienala izbrana Afričanka, kamerunsko-švicarska kuratorka Koyo Kouoh, priznana po povezovanju mednarodne umetniške scene z ustvarjalci iz Afrike in globalnega Juga. Čeprav je lani nenadoma umrla, je za seboj pustila jasno zasnovano vizijo razstave, seznam sodelujočih umetnikov in osrednjo idejo bienala, ki jo zdaj uresničuje njena petčlanska kuratorska ekipa.
V osrednji razstavi v beneških Vrtovih sodeluje kar 110 umetnikov, kolektivov in organizacij z različnih koncev sveta. Postavitev poudarja povezave med različnimi umetniškimi praksami, kulturami in zgodbami – tudi tam, kjer se na prvi pogled zdijo povsem oddaljene. Bienale tako postaja prostor dialoga, prepletanja identitet in razmisleka o skupni prihodnosti.
Na letošnjem bienalu sodeluje tudi rekordno število držav. Svoje nacionalne paviljone predstavlja približno sto držav, od tega 29 v Vrtovih, 25 v Arzenalu in 46 po središču Benetk. Sedem držav se predstavlja prvič: Gvineja, Ekvatorialna Gvineja, Nauru, Katar, Sierra Leone, Somalija in Vietnam, Salvador pa je letos prvič dobil lasten nacionalni paviljon.
Pomembno mesto ima tudi Slovenija, ki na beneškem bienalu samostojno sodeluje že od leta 1991. Tokrat se predstavlja s projektom Zvočna sled nevidne hiše, ki temelji na skoraj pozabljeni zgodovinski epizodi iz časa prve svetovne vojne. V ospredju je začasna lesena džamija, ki jo je leta 1917 v Logu pod Mangartom postavila avstro-ogrska vojska za bošnjaške vojake na soški fronti.
Projekt pod kuratorskim vodstvom Nataše Petrešin-Bachelez podpisuje kolektiv Nonument Group, ki ga sestavljajo Neja Tomšič, Martin Bricelj Baraga, Nika Grabar in Miloš Kosec. Umetniška postavitev pozabljeno arhitekturno sled spreminja v prostor poslušanja, refleksije in premisleka o zgodovini, spominu ter nevidnih zgodbah Evrope.
Letošnji bienale prinaša tudi pomembno novost pri podeljevanju nagrad. Zlata leva za najboljšo osrednjo razstavo in najboljši nacionalni paviljon letos prvič ne bo izbrala strokovna žirija, temveč obiskovalci sami. Nagrade bodo podelili šele zadnji dan bienala, kar dodatno poudarja vlogo občinstva pri soustvarjanju kulturnega dialoga.
Benetke bodo tako v prihodnjih mesecih znova prizorišče umetniških presežkov, drznih idej in globalnih zgodb, ki skozi sodobno umetnost nagovarjajo današnji svet.