Boj za vpliv v parlamentu: koalicijske stranke zahtevajo novo odločanje o razdelitvi mest v odborih DZ
V državnem zboru se znova zaostruje politični boj za vpliv v parlamentarnih odborih in komisijah. Poslanci Gibanja Svoboda, SD, Levice in Vesne so tik pred današnjo sejo DZ vložili zahtevo za ponovno odločanje o razdelitvi mest v delovnih telesih parlamenta, ki jo je kolegij predsednika DZ potrdil v petek.
V ozadju spora niso le številke, ampak predvsem vprašanje politične moči in vpliva pri vodenju ključnih parlamentarnih odborov.
Največ nezadovoljstva prihaja iz največje poslanske skupine – Gibanja Svoboda. V stranki menijo, da razdelitev ne odraža njihovega volilnega rezultata in števila poslancev v parlamentu.
Po trenutno potrjenem razrezu bi Svoboda vodila pet delovnih teles, medtem ko bi SDS pripadlo kar osem predsedniških mest. Trojček NSi, SLS in Fokus, ki skupaj šteje devet poslancev, pa bi dobil štiri predsedniška mesta.
Prav ta razmerja so sprožila burne odzive. V Svobodi opozarjajo, da imajo s 29 poslanci bistveno močnejši mandat od manjših skupin, zato bi morali imeti tudi več vpliva pri vodenju parlamentarnih teles. Predlagali so celo kompromisno rešitev, po kateri bi se NSi, SLS in Fokus odpovedali enemu predsedniškemu mestu v korist Svobode, vendar je bodoča koalicija predlog zavrnila.
Napetosti pa niso omejene zgolj na vprašanje predsedniških funkcij. Nezadovoljstvo odkrito izražata tudi Levica in Vesna, kjer opozarjajo, da so ostali brez mest v odborih, ki jih štejejo za politično ključne.
Gre predvsem za odbore za:
- zdravstvo,
- izobraževanje,
- okolje.
V Levici in Vesni menijo, da jim takšna razporeditev otežuje učinkovito politično delovanje in zastopanje programskih prioritet strank.
Današnja seja bo politično napeta. DZ bo danes odločal o več pomembnih vprašanjih:
- o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ,
- o imenovanju predsednikov in podpredsednikov odborov ter komisij,
- o sestavi parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.
Ker je zahteva za ponovno odločanje že vložena, se pričakuje nova razprava o političnem ravnotežju v parlamentu. Razplet bo pomemben pokazatelj odnosov med strankami že na začetku novega mandata.
Če bo prvotni razrez obstal, bo največji zmagovalec razdelitve SDS, ki bi vodila kar osem delovnih teles. Svoboda bi ostala pri petih, SD pri dveh, preostale poslanske skupine pa bi dobile po eno predsedniško mesto.
Razdelitev odborov sicer pogosto velja za tehnično vprašanje, vendar v parlamentarni praksi pomeni pomemben vzvod političnega vpliva. Predsedniki odborov določajo tempo razprav, vodijo seje in imajo pomembno vlogo pri oblikovanju zakonodajnega procesa.
Prav zato je spor okoli razreza mest postal eno prvih večjih političnih trenj nove parlamentarne sestave.