Analiza letošnjega nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) znova opozarja na šibko bralno pismenost, zlasti v 3. razredu osnovne šole. Strokovne komisije zato učiteljem priporočajo sistematično razvijanje bralnega razumevanja, več nalog odprtega tipa ter pogostejše poglobljeno branje kompleksnejših besedil pri vseh predmetih.
Podatki NPZ kažejo, da pri pisanju krajšega besedila več kot polovica tretješolcev ne dosega standardov znanja, le približno 15 odstotkov pa jih dosega v celoti. Še slabši so rezultati pri upoštevanju pravil slovenskega knjižnega jezika. Težave se kažejo tudi pri matematiki, predvsem pri besedilnih nalogah iz vsakdanjega življenja, kjer učenci pogosto ne razumejo navodil ali ne znajo izluščiti ključnih podatkov.
Predsedniki predmetnih komisij poudarjajo, da bi morali učitelji učence postopno voditi skozi celoten proces tvorjenja besedila – od načrtovanja do samostojnega zapisa in preverjanja. Ključno je tudi razvijanje nalog odprtega tipa, kjer učenci sami oblikujejo odgovore in jih utemeljijo. Posebej pomembna je kakovostna povratna informacija, ki učencu jasno pokaže, kaj je dobro in kaj je treba izboljšati.
Pri matematiki strokovnjaki opozarjajo, da učenci pogosto obvladajo postopke računanja, vendar odpovejo pri reševanju problemskih nalog iz vsakdanjega življenja. Razlog je po njihovem mnenju pogosto prav slaba bralna pismenost in nepoznavanje matematičnega jezika, zato priporočajo več povezovanja z realnimi življenjskimi situacijami ter več različnih strategij reševanja.
V višjih razredih se težave nadaljujejo pri nalogah, kjer je treba samostojno oblikovati odgovor ali napisati krajše besedilo. Učitelji naj zato uporabljajo kompleksnejša besedila in učence sistematično navajajo na natančno branje navodil ter razumevanje prebranega, poudarjajo strokovnjaki.
Predsednik državne komisije za NPZ Janez Vogrinc opozarja, da trend slabšanja bralne pismenosti traja že več let. Ob tem izpostavlja tudi vprašanje ocenjevanja v šolah ter vlogo učbenikov in delovnih zvezkov, ki pogosto ne spodbujajo samostojnega tvorjenja odgovorov, temveč predvsem dopolnjevanje in reprodukcijo podatkov.
Po mnenju strokovnjakov je zato za izboljšanje bralne pismenosti nujen celosten pristop – od pouka in učnih gradiv do ocenjevanja in širše bralne kulture učencev.