Britanski rušilec Dragon proti Hormuški ožini: Zahod pripravlja pomorski ščit pred novo krizo
Napetosti na Bližnjem vzhodu se ne umirjajo. Velika Britanija je napovedala, da bo na območje Hormuške ožine premestila svoj vojaški rušilec Dragon, s čimer London stopnjuje priprave na morebitno mednarodno pomorsko operacijo za zaščito ene najpomembnejših trgovskih poti na svetu.
Britanska ladja se trenutno nahaja v vzhodnem Sredozemlju, kamor so jo poslali kmalu po začetku izraelsko-ameriške vojne proti Iranu. Njena prvotna naloga je bila zaščita britanskih oporišč na Cipru, zdaj pa jo selijo bližje enemu najbolj eksplozivnih žarišč svetovne geopolitike.
Hormuška ožina, skozi katero potuje velik del svetovne nafte in utekočinjenega plina, je praktično ohromljena od izbruha konflikta med Iranom, ZDA in Izraelom po ameriško-izraelskih napadih 28. februarja. Strah pred napadi na trgovske ladje in morebitno širšo regionalno vojno je povzročil močno zaskrbljenost med svetovnimi trgovci in ladjarji.
Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo Dragon pripravljen sodelovati v večnacionalni misiji za zaščito pomorskega prometa, ko bodo razmere dopuščale varnejši prehod skozi ožino. Po navedbah Londona naj bi šlo za obrambno in mirovno operacijo, namenjeno predvsem zagotavljanju svobodne plovbe.
Podobno potezo je že naredila Francija, ki je v južni del Rdečega morja poslala svojo letalonosilko skupaj s spremljevalnimi plovili. Pariz in London tako vse bolj usklajeno nastopata pri oblikovanju zahodnega odziva na razmere v regiji.
Francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer sta že pred časom predstavila pobudo za oblikovanje mednarodne pomorske misije. Ta naj bi začela delovati po umiritvi spopadov, njen glavni cilj pa bo zaščita trgovskih poti in preprečevanje nove globalne energetske in gospodarske krize.
Starmer je aprila v Parizu poudaril, da misija ne bo napadalne narave, temveč bo osredotočena izključno na varovanje civilnega ladijskega prometa. Po poročanju AFP je pripravljenost za sodelovanje doslej izrazilo približno deset držav.
Dogajanje kaže, da Zahod vse bolj resno računa na možnost dolgotrajne nestabilnosti v Perzijskem zalivu. Če bi Hormuška ožina ostala zaprta dalj časa, bi to lahko povzročilo nov skok cen energentov in dodatno zamajalo svetovno gospodarstvo, ki je že pod pritiskom številnih kriz.