TV3 LogoTV3
DomovSlovenijaSvetGospodarstvoŠportZnanostZanimivostČrna kronika
TV3 v živoVideoVremePromet

Novice

  • Domov
  • Slovenija
  • Svet
  • Gospodarstvo
  • Šport

Več

  • Znanost
  • Zanimivost
  • Črna kronika

O TV3

  • Vreme
  • Promet
  • Kontakt
  • Politika Zasebnosti
  • Glasbeni spored
  • TV spored
© 2026 TV3. Vse pravice pridržane.Oblikovanje Bumm Solutions
DomovVideoTV v živoVremePromet
Svet

Čilski predsednik začel graditi mejno pregrado manj kot teden dni po začetku mandata

Predsednik Kast, ki ga primerjajo z Donaldom Trumpom, sledi svoji obljubi o suverenem Čilu.

18.3.2026 15:05
3 min
–:––

Le pet dni po prevzemu predsedniškega položaja je čilski predsednik José Antonio Kast začel z gradnjo mejne pregrade vzdolž severne meje države s Perujem. V ponedeljek je Kast obiskal gradbišče v sušni puščavi Atacama, kjer je pregledal začetna dela na jarku in se pogovoril z gradbenim osebjem, s čimer je simbolično sprožil izpolnjevanje svoje ključne predvolilne obljube za zajezitev nezakonitega priseljevanja. 

Ta poteza je prvi korak v obsežnem načrtu, poimenovanem "mejni ščit", ki predvideva izgradnjo struktur, kot so jarki, ograje, nadzorni sistemi in druge ovire, ki jih bo patruljiralo vojaško osebje. Prva faza vključuje izkopavanje jarka, širokega in globokega nekaj metrov. Kastova kampanja, osredotočena na zajezitev ilegalnih migracij, mu je decembra prinesla prepričljivo zmago s 58 % glasov, kar kaže na močno javno podporo tej politiki.
Med obiskom gradbišča v bližini obmejnega mesta Arica je Kast ponovil svojo retoriko iz predvolilne kampanje. "Čile je bil kršen z nezakonitim priseljevanjem, trgovino z drogami in organiziranim kriminalom," je dejal. Poudaril je tudi svojo odločenost, da bo gradbeno opremo uporabil za "gradnjo suverenega Čila" in projekt označil za "prelomnico za ves Čile."
Kastova iniciativa se pojavlja v času naraščajočih skrbi med Čilci glede porasta priseljevanja in organiziranega kriminala. Čeprav je Čile tradicionalno veljal za eno najvarnejših in najbolj stabilnih držav Južne Amerike, se je število tujcev v državi močno povečalo. Podatki Svetovne banke kažejo, da se je tuja populacija Čila povzpela z manj kot 600.000 leta 2015 na več kot 1,5 milijona leta 2024. Čilska vlada ocenjuje, da je približno 336.000 teh posameznikov nedokumentiranih migrantov, od katerih jih veliko prihaja iz Venezuele.
Načrtovana pregrada naj bi pokrivala približno polovico 180 km dolge čilske meje s Perujem in 900 km dolge meje z Bolivijo. Kastova politika in javna podoba kažeta presenetljivo podobnost s tistimi nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Kast odkrito občuduje Trumpa, njegovi podporniki pa so bili opaženi z napisi "Make Chile Great Again" (Naredimo Čile spet velik), kar je odmev Trumpovih klobukov "Maga". Ta mejni projekt je ena izmed več politik, ki se zrcalijo v Trumpovih obljubah, zlasti njegovi zavezi o izgradnji zidu na meji med ZDA in Mehiko.
Kastova izvolitev, s katero je nasledil levičarja Gabriela Borica, pomeni najbolj izrazit desni politični premik v Čilu po koncu vojaške diktature leta 1990. V tem obdobju je Kast odkrito hvalil nekdanjega desničarskega diktatorja Augusta Pinocheta, kar dodatno poudarja ideološke temelje njegovega predsedovanja in pristopa k nacionalni varnosti in priseljevanju. Začetek gradnje mejne pregrade tako ni zgolj izpolnitev predvolilne obljube, temveč tudi jasen signal o novi, konservativni smeri, ki jo Kast namerava ubrati za Čile.
Deli članek:
Nalaganje...
Prejšnji članekVolitve 2026

Golob danes v Bruselj zaradi informacij o vplivanju na volitve v Sloveniji

Naslednji članekSvet

Val atentatov pretresa Iran: Izrael trdi, da je ubil obveščevalnega ministra, tretjo visoko tarčo v 24 urah

Najbolj Brano

  1. 1

    Švicarija, nekoč kraj greha, letos prvič prizorišče podelitve kresnika

  2. 2

    Kršitve pravice do regresa za letni dopust še vedno med najpogostejšimi

  3. 3

    V več francoskih departmajih rdeče opozorilo zaradi vročine

  4. 4

    Ob sobotnem neurju največ intervencij v osrednji Sloveniji

  5. 5

    Povprečen mesečni strošek dela na zaposlenega predlani pri 3336 evrih