Ljubljana, 2. maja – Svetovni dan svobode medijev, 3. maj, bo v Sloveniji zaznamovalo uveljavljanje delov novega zakona o medijih, hkrati pa negotovost glede prihodnje medijske politike. Po napovedih bi lahko po volitvah sledili rezi državnih pomoči in razprava o ukinitvi rtv-prispevka.
Slovenija je letos na lestvici Novinarjev brez meja zdrsnila na 36. mesto. Med razlogi je tudi dejstvo, da zakon proti strateškim tožbam (SLAPP) še ne daje učinkov. Z novim zakonom so sicer začele veljati določbe o presoji koncentracij v medijih, večja bo tudi transparentnost financiranja.
Država je za leto 2026 že namenila 4,1 milijona evrov za sofinanciranje medijskih vsebin ter objavila dodatne razpise za podporo novinarskim delovnim mestom in digitalnim naročninam.
Po oceni strokovnjakov je slovensko novinarstvo finančno oslabljeno, saj so tradicionalni poslovni modeli vse manj vzdržni, večina medijev pa je odvisna od javnih sredstev. Na pomanjkljivosti zakonodaje opozarjajo tudi novinarske organizacije.
Prihodnja usmeritev je nejasna. SDS nasprotuje državnim pomočem medijem in podpira ukinitev rtv-prispevka, medtem ko NSi, SLS in Fokus zagovarjajo zmanjšanje sredstev ter prestrukturiranje RTVS in STA. Druge stranke poudarjajo pomen neodvisnosti in pluralnosti medijev.