Evropska diplomacija vstopa v teden intenzivnih pogovorov, ki razkrivajo, kako globoko se je svetovna geopolitična slika spremenila po vojni in kako nujno je oblikovanje novih varnostnih ter političnih arhitektur. Od Pariza do Antalye, od Barcelone do Budimpešte se vrstijo srečanja, ki bi lahko določila smer evropskega in širšega mednarodnega delovanja v prihodnjih mesecih.
Francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer bosta vodila videokonferenco, na kateri naj bi več evropskih držav razpravljalo o vzpostavitvi večnacionalne mirovne misije v Hormuški ožini. Pobuda prihaja v trenutku, ko je strateško pomembna pomorska pot še vedno blokirana, kar po koncu vojne ogroža globalne trgovinske tokove in energetsko varnost. V razpravi bo sodeloval tudi nemški kancler Friedrich Merz, kar nakazuje, da se evropske sile želijo uskladiti glede prihodnje prisotnosti na območju, kjer se prepletajo interesi Irana, ZDA in širše mednarodne skupnosti. Sodeloval bo tudi obrambni minister Borut Sajovic.
V turški Antalyi se medtem začenja diplomatski forum, ki bo v ospredje postavil politične, varnostne in razvojne izzive po koncu vojne. Ob robu srečanja je predviden sestanek zunanjih ministrov Savdske Arabije, Pakistana, Egipta in Turčije, ki naj bi poskušali oblikovati skupno platformo za nov krog pogajanj med ZDA in Iranom. Prisotnost ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova kaže, da Moskva želi ohraniti vpliv v regiji in se vključiti v pogovore o prihodnji varnostni arhitekturi Bližnjega vzhoda. Na forumu bo sodelovala tudi predsednica Nataša Pirc Musar.
V Barceloni bo španski premier Pedro Sánchez gostil srečanje progresivnih političnih sil z vsega sveta. Med udeleženci bodo mehiška predsednica Claudia Sheinbaum ter predsednika Brazilije in Južne Afrike, Luiz Inácio Lula da Silva in Cyril Ramaphosa. Dogodek naj bi združil tudi približno štiristo županov in predstavnike več kot sto političnih strank. Cilj srečanja je oblikovanje močnejšega zunanjepolitičnega zavezništva progresivnih držav, ki želijo ponuditi alternativo porastu skrajne desnice v Evropi in drugod.
Delegacija Evropske komisije se bo v Budimpešti srečala s predstavniki prihodnje madžarske vlade pod vodstvom stranke Tisza Petra Magyarja. Pogovori bodo osredotočeni na odmrznitev evropskih sredstev, ki so bila Madžarski blokirana zaradi sporov glede vladavine prava, ter na evropsko posojilo za Ukrajino. Srečanje bo pomemben preizkus, ali lahko nova madžarska vlada izboljša odnose z Brusljem in se ponovno vključi v skupne evropske finančne in varnostne projekte.
Ekonomsko-socialni svet bo obravnaval predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, predlogu interventnega zakona o dolgotrajni oskrbi in začasni podpori izvajalcem institucionalnega varstva, podal bo tudi mnenje k predlogu novele zakona o zasebnem varovanju.
Taksisti bodo na novinarski konferenci spregovorili o zaostrenih razmerah v panogi.
Na strokovnem srečanju v organizaciji Instituta Jožef Stefan bodo razpravljali o pripravljenosti na prihodnje pandemije in predstavili najnovejše znanstvene raziskave o virusih z visokim epidemičnim potencialom ter pristopih za razvoj učinkovitih protivirusnih terapij.
Na vojaškem poligonu Poček bo državno tekmovanje izobraževalnega projekta Evropske vesoljske agencije CanSat in CanSat Junior 2026, v okviru katerega dijaki razvijajo in izstreljujejo mini satelite ter spoznavajo proces razvoja vesoljske misije.
V Mariboru začenjajo štirideseti Slovenski glasbeni dnevi, otvoritveni večer bo v celoti posvečen opusu Janeza Matičiča, ene ključnih osebnosti slovenske glasbene ustvarjalnosti 20. stoletja. Odvetnik Peter Čeferin pa bo predstavil knjigo- Smeh na sodišču,
V Novem mestu bo dobrodelni koncert za pomoč deklici Lori, ki se sooča z izjemno redkim GAND-sindromom.
Sicer pa je danes – svetovni dan hemofilije.