DOGODKI 4.MAJA
Domala vse politične stranke, ki so od SDS oziroma Janeza Janše prejele izhodišča koalicijske pogodbe, proučujejo dokument. NSI je kar tiho, predsednica SLS Tina Bregant je povedala, da jim izhodišča ustrezajo, v Resnici pa še naprej zatrjujejo, da v koalicijo s SDS ne gredo. Državni zbor se bo s odločitvijo predsednice Pirc Musar, da se umika iz mandatarske proceduse, seznanil v torek. Potem pa začne teči štirinajstdnevni rok za drugi krog, v katerem lahko svojega kandidata za predsednika vlade poleg predsednika republike predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Najverjetnejši kandidat za mandatarja je Janez Janša.
Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc bo na novinarski konferenci predstavil najnovejše poročilo o finančni stabilnosti države.
V Postojni začenja mednarodna vojaška vaja elektronskega bojevanja Ramstein Guard 2026, na kateri bodo sodelovale enote in poveljstva, vključena v Natov integrirani sistem nadzora in kontrole zračnega prostora na območju odgovornosti združenega poveljstva s sedežem v Španiji.
Na Osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna pa bo okoli petdeset pripadnikov štirinajstega inženirskega bataljona izvedlo praktični del vojaškega usposabljanja za pridobitev vojaške evidenčne dolžnosti častnik in podčastnik inženirstva.
Evropski politični in gospodarski vrhovi v prihodnjih dneh nakazujejo jasno skupno točko: vse pomembnejše razprave se vrtijo okoli varnosti – tako vojaške kot energetske in prehranske – v času, ko geopolitične napetosti znova preoblikujejo evropske prioritete.
V Armeniji bo osmi vrh Evropske politične skupnosti, ki bo zbral približno petdeset voditeljev držav in mednarodnih organizacij. Srečanje bo potekalo v senci zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu, kar bo močno zaznamovalo razprave. Poleg vojne v Ukrajini, ki ostaja osrednje varnostno vprašanje, se evropski voditelji vse bolj soočajo z večplastno nestabilnostjo na južnem obrobju Evrope. V ospredju bodo zato vprašanja skupne varnosti, odpornosti energetskih sistemov ter obvladovanja regionalnih kriz, ki neposredno vplivajo na evropsko stabilnost.
Ob robu vrha bo potekalo tudi trilateralno srečanje med predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo in armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom o nadaljnjem približevanju Armenije evropskim strukturam.
Vzporedno se bodo v Köbenhavnu sestali predsedniki parlamentov držav Evropske unije. Poseben poudarek bo na širitvi Unije in podpori državam kandidatkam, kjer parlamenti igrajo ključno vlogo pri demokratizaciji in nadzoru reform. Slovenijo bo zastopal predsednik Državnega sveta Marko Lotrič.
Gospodarska dimenzija varnostnih izzivov bo v ospredju srečanja finančnih ministrov evrskega območja na Cipru. Ti bodo ocenjevali vpliv bližnjevzhodnega konflikta na evropsko gospodarstvo, zlasti prek cen energentov in finančne stabilnosti. Hkrati bodo nadaljevali razprave o dokončanju bančne unije, ki ostaja eden ključnih nedokončanih projektov evrskega območja. Slovenijo bo predvidoma zastopal minister za finance v tekočih poslih Klemen Boštjančič.
Na ravni sektornih politik pa bodo ministri za kmetijstvo in ribištvo na neformalnem zasedanju razpravljali o odpornosti prehranskih sistemov. V ospredju bodo tveganja v kmetijstvu, ki jih povečujejo podnebne spremembe, geopolitične napetosti in motnje v dobavnih verigah, ter prihodnost skupne ribiške politike.
JINGLE
Na Dunaju, na sedmih različnih lokacijah začenjajo Cankarjevi dnevi, posvečeni sto petdeset letnici rojstva Ivana Cankarja, enega najpomembnejših slovenskih pisateljev in dramatikov. Dogodki, ki bodo v avstrijski prestolnici osvetlili njegovo literarno in družbenokritično zapuščino, poudarjajo tudi trajno aktualnost njegovih del v sodobnem evropskem prostoru.
Program pripravlja širok krog slovenskih in avstrijskih institucij, tako Cankarjevi dnevi niso zgolj obeležje jubileja, temveč tudi priložnost za krepitev kulturnega dialoga med Slovenijo in Avstrijo. Dunaj, kjer je Cankar del svojega življenja ustvarjal, tako znova postaja prostor refleksije njegovega dela in njegovega pomena za evropsko literarno dediščino.
Projekt, ki združuje športni ekstrem in družbeno odgovornost, v teh dneh povezuje Slovenijo od severovzhoda do obale. Športno-humanitarna pobuda Kilometri za prihodnost postavlja v ospredje izjemen ultra tekaški podvig Vida Štuheca, ki se loteva več kot tristo trideset kilometrov dolge trase čez Slovenijo – od Maribora do Pirana. Gre za simbolno diagonalo države, ki ne predstavlja le fizičnega izziva, temveč tudi sporočilo povezovanja in solidarnosti. Tek, ki zahteva izjemno psihofizično pripravljenost, poteka praktično brez daljših postankov, s čimer Štuhec opozarja na vztrajnost in predanost, ki ju od mladih športnikov pogosto pričakujemo – a jima ne vedno zagotovimo ustrezne podpore. Pobuda presega športni okvir. Organizatorji želijo s projektom zbrati sredstva za razvoj mladih športnih talentov, ki si zaradi socialnih okoliščin težje utirajo pot do vrhunskih rezultatov. Zbrane donacije bodo namenjene tako kritju stroškov treningov kot tudi opreme, priprav in tekmovanj.