Države članice EU so začele izvajati pakt o migracijah in azilu, ki prinaša nove postopke na mejah, hitrejšo obravnavo azilnih vlog ter več solidarnosti med državami. Na neformalnem srečanju notranjih ministrov na Cipru je državni sekretar na slovenskem notranjem ministrstvu Božo Predalič poudaril, da gre za dolgoročen in zahteven proces.
Po njegovih besedah implementacija pakta ni enkratna naloga, temveč zahteva stalno politično sodelovanje, finančna sredstva in prilagajanje razmeram na terenu. Opozoril je tudi na povečanje nedovoljenih prehodov meje iz Hrvaške v Slovenijo ter poudaril pomen odgovornosti vseh držav za delovanje schengenskega sistema.
V središču novega pakta je solidarnostni mehanizem, po katerem naj bi države članice pomagale tistim, ki so pod večjim migracijskim pritiskom. Slovenija se je letos zavezala k prispevku v višini 1,8 milijona evrov.
Predalič pa je opozoril, da se breme po njegovem mnenju neenakomerno porazdeli in da ga nosi več manjših držav. Po njegovih besedah to ni dolgoročno vzdržno in ne predstavlja prave solidarnosti.
Dodaja tudi, da je za učinkovito migracijsko politiko ključno vračanje migrantov v izvorne države, kar je odvisno od sodelovanja z njimi ter večje usklajenosti znotraj EU. Pri tem Slovenija podpira ureditev centrov za vračanje, vendar meni, da ti ne bi smeli biti blizu zunanjih meja Unije.