Grenlandski ledeni ščit izgublja maso približno 20 odstotkov hitreje, kot so kazale prejšnje ocene, ugotavlja nedavna raziskava. Analiza, ki temelji na podatkih satelitskih posnetkov, kaže, da se na otoku vsako uro stali 30 milijonov ton ledu.
Znanstveniki so v študiji, objavljeni v reviji Nature, analizirali več kot 200.000 satelitskih posnetkov, zajetih med letoma 1985 in 2022. Ugotovili so, da se je ledeni pokrov v tem obdobju skrčil za več kot 5.000 kvadratnih kilometrov, kar je približno dvakratna površina nemške zvezne dežele Posarje. Taljenje se je znatno pospešilo po letu 2000.
Posebej zaskrbljujoče je stanje na severovzhodu Grenlandije, kjer znanstveniki z Inštituta Alfred Wegener (AWI) spremljajo ledenik 79°N, enega od zgolj treh preostalih plavajočih ledeniških jezikov v regiji. Njegova debelina se je od leta 1998 zmanjšala za več kot 160 metrov.
Taljenje povzroča kombinacija toplejših oceanskih tokov, ki led spodjedajo od spodaj, in višjih temperatur zraka. Zaradi segrevanja ozračja na površini ledenika nastajajo velika jezera staljene vode. Ta voda nato pronica skozi razpoke v notranjost in deluje kot drsno sredstvo, kar pospešuje drsenje ledenika proti morju.
Glaciologinja Angelika Humbert z inštituta AWI pričakuje, da bo plavajoči jezik ledenika 79°N v prihodnjih letih ali desetletjih razpadel. Skupno je taljenje grenlandskega ledu v zadnjih petdesetih letih prispevalo k dvigu gladine svetovnih morij za skoraj 1,5 centimetra.