Janša: EU bi morala prevzeti aktivnejšo vlogo pri umirjanju razmer na Bližnjem vzhodu
Evropska unija bi se morala odločneje vključiti v prizadevanja za umiritev razmer na Bližnjem vzhodu, je ob prihodu na vrh EU v Bruslju poudaril predsednik slovenske vlade Janez Janša. Kot je dejal, je bila unija v zadnjih mesecih ob zaostrovanju odnosov med ZDA, Izraelom in Iranom večinoma v ozadju, zdaj pa se po njegovem mnenju odpira priložnost za bolj dejavno vlogo, predvsem v Libanonu.
Janša je izpostavil pomen krepitve libanonske vojske, ki bi morala prevzeti učinkovitejši nadzor nad celotnim ozemljem države. Spomnil je na nedavno odločitev EU o podpori libanonskim oboroženim silam v višini 100 milijonov evrov iz evropskega mirovnega instrumenta. Po njegovih besedah bi lahko prav okrepitev državnih institucij v Libanonu prispevala k zmanjšanju raketnih napadov na Izrael in posledičnih izraelskih vojaških odgovorov.
Premier je ocenil tudi, da sredin dogovor o končanju vojne med ZDA in Iranom prinaša določeno mero optimizma. Po pogovorih z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem ter predstavniki iranskih oblasti in opozicije je dobil vtis, da obstaja možnost vrnitve k diplomatskemu reševanju sporov. Kljub temu ostaja precej dvomov o tem, ali bo dogovor prerasel v trajnejši sporazum, potrjen tudi v okviru Združenih narodov.
»Zaenkrat še nismo na točki, ko bi lahko bili zelo veliki optimisti. Vsi pa upamo in molimo, da bi diplomacija prevladala nad orožjem,« je dejal.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu je ena osrednjih tem dvodnevnega zasedanja Evropskega sveta. Voditelji bodo razpravljali tudi o razmerah v Gazi in na Zahodnem bregu. Janša se je ob tem dotaknil še odločitve Izraela o prekinitvi stikov z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas. Glede navedb, da naj bi izraelsko ravnanje primerjala z apartheidom v Južni Afriki, je dejal, da takšne izjave ni slišal, dodal pa, da bi bila takšna primerjava po njegovem mnenju napačna.