Janez Janša je na vrhu EU-Zahodni Balkan prvič nastopil kot predsednik slovenske vlade in Bruslju sporočil, da Slovenija ostaja trdna zagovornica širitve Unije. Dosedanji formalni okviri za pristopna pogajanja so bili zasnovani "za manj turbulentne, mirne čase, ko se je verjelo, da je pred Evropo samo neka normalna pot navzgor," je dejal Janša, po navedbah vladnega urada za komuniciranje.
Širitev EU je bila osrednja tema vrha. Nemški kancler Friedrich Merz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta pred prihodom podprla tako imenovani pristop "gradnikov" — postopno vključevanje kandidatk v posamezne politike in trge Unije še pred polnopravnim članstvom. Kdaj bosta predloga formalizirana, ni znano.
Janša je na robu vrha opravil neformalne pogovore s predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo, kanclerjem Merzem, belgijskim premierjem Bartom de Weverjem in malteškim premierjem Robertom Abelom, je sporočila vlada. Vsebina pogovorov ni bila javno razkrita.
Vlada je ob tem zapisala, da bo "Slovenija v tem mandatu močna in kredibilna članica EU-ja, ki zna povezovati in sodelovati z vsemi evropskimi partnerji." Kako bo ta kredibilnost merjena in na podlagi katerih konkretnih rezultatov, ostaja nejasno.
Janša je opozoril tudi na geopolitično razsežnost: če EU ne razširi vpliva na Zahodni Balkan dovolj hitro, bodo prostor zapolnile druge svetovne sile. Slovenija zato zagovarja integracijo kandidatk še pred formalnim članstvom.