Ministrstvo za kulturo je v Register nesnovne kulturne dediščine vpisalo tri nove enote: džezovsko igranje, igranje na diatonično harmoniko in telovske procesije. S temi vpisi se je število enot v nacionalnem registru povečalo na 138, medtem ko je evidentiranih 409 nosilcev, ki skrbijo za ohranjanje teh praks. Vpis pomeni uradno priznanje pomena teh dejavnosti za kulturno identiteto Slovenije.
Po navedbah ministrstva ima džezovsko igranje v Sloveniji več kot stoletno zgodovino in predstavlja eno najvitalnejših glasbenih praks v državi. Poudarjena je vloga Big Banda RTV Slovenija, ki kot profesionalni orkester zagotavlja prenos znanja improvizacije in orkestracije na mlajše rodove. Zgodovinsko je bil jazz temelj za razvoj slovenske popularne glasbe že od dvajsetih let 20. stoletja.
Igranje na diatonično harmoniko je bilo v register vpisano zaradi svoje vsesplošne priljubljenosti in prepoznavnosti, pri čemer glasbilo občasno prevzema tudi vlogo simbola slovenstva. Čeprav se znanje pogosto prenaša neformalno "po posluhu", je praksa danes vključena tudi v javno glasbeno šolstvo. Ohranjajo se starejše različice glasbila in načini igranja, ki izhajajo neposredno iz ljudskoglasbene prakse.
Telovske procesije so opredeljene kot slovesno obeleževanje verskega praznika, ki vključuje elemente starejše ljudske kulture, kot sta krašenje oltarjev z zelenjem in postavljanje sveč. S procesijami okoli cerkev ali po krajih verniki obeležujejo praznik svetega rešnjega telesa in krvi, pri čemer se ob petju in branju evangelijev ustavljajo pri štirih na prostem postavljenih oltarjih. Ta praksa ohranja povezanost znotraj lokalnih skupnosti ter prenaša versko in ljudsko izročilo.