Krovna metaanaliza, ki so jo izvedli raziskovalci španske Univerze v Sevilji, razkriva, da joga opazno spreminja nevrološke strukture, povezane s spominom, učenjem in uravnavanjem čustev. Študija, ki zajema podroben pregled 23 mednarodnih znanstvenih raziskav, ugotavlja, da vpliv na osrednji živčni sistem ni univerzalen, temveč se razlikuje glede na posameznikovo starost, izbrani slog joge ter pogostost in intenzivnost prakse.
Pri posameznikih z dolgoletno in intenzivno rutino so strokovnjaki odkrili izrazite nevrološke posebnosti. Največje spremembe so bile zabeležene v predelih, ki so ključni za kognitivne funkcije. Specifični slogi joge namreč aktivirajo različne možganske centre, raziskava pa potrjuje, da se nevrološke spremembe lahko pokažejo izjemno hitro – pri redni vadbi že po nekaj dneh ali tednih.
Posebej izstopa vpliv na omrežje privzetega načina (DMN – Default Mode Network). Gre za nevrološki sistem, ki je visoko aktiven, ko posameznik razmišlja o sebi, obuja spomine, načrtuje prihodnost ali procesira empatijo. Meditativno usmerjene oblike prakse so v veliki meri povezane prav s spremembami v omrežju DMN.
Po drugi strani telesno zahtevnejše in dinamične oblike joge kažejo močnejšo korelacijo s preoblikovanjem hipokampusa in senzomotoričnih centrov. Hipokampus igra osrednjo vlogo pri dolgoročnem spominu, sposobnosti učenja in prostorski orientaciji. Njegova redna stimulacija je, kot izpostavlja študija, ključna predvsem za ohranjanje vitalnosti možganov v starosti.