Po več kot mesecu usklajenih napadov sta se Združene države Amerike in Iran dogovorila o dvotedenski pogojni prekinitvi ognja, ki je začela veljati v sredo zjutraj in omogoča ponovno odprtje Hormuške ožine za ladijski promet.
Prekinitev ognja, ki sta jo posredovala pakistanski premier Shehbaz Sharif in feldmaršal Asim Munir, sledi obdobju intenzivnega konflikta, ki je regijo potisnil na rob širše vojne, z ZDA in Izraelom, ki sta šest tednov izvajala usklajene napade na Iran. Tik pred dogovorom je ameriški predsednik Donald Trump opozoril, da bo "nocoj umrla celotna civilizacija", če Iran ne bo odprl ožine. Kasneje je na družbenih omrežjih objavil, da se je strinjal s "prekinitvijo bombardiranja in napadov na Iran za obdobje dveh tednov", saj so ZDA "že izpolnile in presegle vse vojaške cilje".
Takoj po objavi so se pokazale ključne razlike v interpretaciji dogovora. Medtem ko je premier Sharif dejal, da prekinitev ognja vključuje tudi Libanon, je Izrael to zanikal in istega dne izvedel nove napade na območjih Tira in Nabatieha. Izrael je nato izvedel največji napad na Libanon od začetka vojne, pri čemer je med jutranjo prometno konico v Bejrutu umrlo 89 ljudi, 722 pa je bilo ranjenih, kar je predstavnik izraelske vojske, podpolkovnik Nadav Shoshani, pojasnil z razprševanjem in skrivanjem Hezbolaha med civilisti. Iran je predstavil načrt v desetih točkah, ki med drugim zahteva popolno prekinitev vojne v Iranu, Iraku, Libanonu in Jemnu ter polno odpravo sankcij, kar je Trump označil za "delovno podlago za pogajanja", čeprav so bile nekatere točke že prej zavrnjene. Robert Geist Pinfold, politični analitik, je opozoril, da "si vsi, kot običajno, lastijo zmago, in še vedno prihaja do kršitev prekinitve ognja".
Kljub začetnemu optimizmu in pozitivnemu odzivu trgov na nafto, ki so se znižale, ostaja krhkost dogovora o prekinitvi ognja in izzivi pri njegovem polnem spoštovanju jasni, kar zahteva nadaljnje diplomatske napore.