Zunanji ministri bodo sicer danes govorili še o številnih temah, vključno z vojno na Bližnjem vzhodu.
Točka o posojilu, ki ga za zdaj še blokira Madžarska, je bila včeraj dodana na dnevni red jutrišnje seje odbora stalnih predstavnikov držav članic pri EU.
Pozitivna sporočila glede Ukrajine je navedla tudi evropska komisarka za širitev Marta Kos in med drugim dejala, da sta tako Ukrajina kot Moldavija pripravljeni na odprtje vseh šestih sklopov poglavij v pogajanjih za članstvo v EU. Dodala je, da bodo imeli rezultati volitev na Madžarskem pozitivne posledice na proces širitve unije.
Ministri bodo danes poleg podpore Ukrajini, pri čemer jim bo ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha predstavil najnovejše razmere na fronti, razpravljali še o številnih temah, tudi o vojni na Bližnjem vzhodu.
Kot je pojasnila Kallasova, se bo zasedanju pridružil libanonski premier Nawaf Salam ter predstavil stanje v pogovorih z Izraelom in razmere na terenu. Govorili bodo tudi o misiji mednarodnih mirovnih sil ZN v Libanonu (Unifil), ki se letos končuje, in o tem, kaj lahko Evropejci še storijo.
Glede vojne v Iranu pa je Kallasova izpostavila, da svobodne plovbe v Hormuški ožini ni mogoče nadomestiti s shemami plačila za prevoz. "Aktivno sodelujemo z regionalnimi partnerji, ker imamo enake pomisleke. Premirje je zelo krhko, vendar mora diplomacija imeti priložnost. Upam, da se bo premirje podaljšalo, dokler ne bo diplomatske rešitve," je dodala.
Glede južnega Kavkaza si bodo prizadevali za normalizacijo odnosov med Armenijo in Azerbajdžanom, govorili pa tudi o dogajanju v Gruziji. Kallasova je pri tem dejala, da unija podpira prebivalce Gruzije, ne pa tudi vlade, ki se oddaljuje od EU.
Kos je medtem izpostavila pomen odločitve Evropske komisije, da sprejme strategijo za Črno morje. "Razvijamo povezanost Evrope z osrednjo Azijo na področjih trgovine in energije. Vidimo, kako ranljivi smo danes, ko so trgovske poti na severu prekinjene zaradi Rusije, na jugu pa zaradi vojne v Iranu," je dejala.
Na dnevnem redu sta še razpravi o Sudanu in Siriji, vključno z morebitno ponovno vzpostavitvijo sporazuma o sodelovanju med EU in Sirijo, ki ga je komisija delno prekinila leta 2011 po izbruhu sirske državljanske vojne.