Delež kmetijskih površin v skupni površini Slovenije je leta 2024 rahlo upadel, pri čemer pa se je v strukturi kmetijskih površin povečal delež površin, namenjenih ekološkemu kmetovanju. Delež teh z izjemo leta 2020 raste od leta 2005, je med kazalniki zelene rasti objavil državni statistični urad.
Kmetijske površine v uporabi so pokrivale 23,5 odstotka Slovenije, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot leto prej. Od vseh kmetijskih zemljišč so jih ekološke kmetije in kmetije v preusmeritvi uporabljale 11,9 odstotka oz. 0,5 odstotne točke več. Ta delež se z izjemo leta 2020 povečuje od leta 2005.
Izpostavljenost urbanega prebivalstva delcem PM 10 je znašala 20,2 mikrograma na kubični meter, kar je nekoliko več kot leto prej, ko je bila vrednost 19,2 mikrograma na kubični meter.
Leta 2023 so emisije ogljikovega dioksida v cestnem prometu znašale 2357 kilogramov na prebivalca, kar je bilo približno enako kot leto prej. V osebnem cestnem prometu so emisije znašale 1342 kilogramov na prebivalca oz. medletno štiri odstotke več.
Delež državnih proračunskih sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost na področju okolja se je povečal za 0,1 odstotne točke na 3,7 odstotka, na področju energije pa se je zmanjšal za 0,3 odstotne točke na 3,3 odstotka. Delež okoljskih davkov je upadel osmo leto zapored, tokrat za 0,3 odstotne točke na 7,3 odstotka.