Sanjarjenje je del vsakdana in lahko spodbuja ustvarjalnost, pomaga pri soočanju s stresom ter krepi domišljijo. Pri nekaterih ljudeh pa preraste v motnjo, imenovano maladaptivno sanjarjenje, zaradi katere lahko v domišljijskem svetu preživijo tudi do 12 ur na dan.
Strokovnjaki pojasnjujejo, da gre za stanje, pri katerem posameznik ustvarja zelo podrobne zgodbe in like, a nad njimi postopoma izgubi nadzor. Fantazije postanejo tako privlačne, da začnejo ovirati delo, šolanje in družabno življenje.
Raziskave kažejo, da je motnja pogosto povezana z osamljenostjo, travmami iz otroštva, depresijo, anksioznostjo ter motnjami pozornosti. Veliko ljudi ob sanjarjenju posluša glasbo ali izvaja ponavljajoče se gibe, kot sta hoja ali pozibavanje.
Čeprav maladaptivno sanjarjenje še ni uradno priznano kot samostojna duševna motnja, prve klinične raziskave kažejo, da lahko psihoterapija in prepoznavanje sprožilcev pomagata pri ponovnem prevzemu nadzora.
Strokovnjaki poudarjajo, da težava ni sama domišljija, temveč trenutek, ko človek postane odvisen od svojega notranjega sveta in začne zanemarjati resnično življenje.