Kubanski parlament je sprejel 176 gospodarskih ukrepov, s katerimi želi država ublažiti hudo gospodarsko krizo in spodbuditi večjo vlogo zasebnega in tujega kapitala v gospodarstvu.
Reforme predvidevajo zmanjšanje vloge države ter večjo odprtost za naložbe v ključne sektorje, kot so bančništvo, turizem in kmetijstvo. Po novem tujim vlagateljem ne bo več treba ustanavljati skupnih podjetij z državo, omogočeno bo tudi delovanje večjih zasebnih podjetij, tuji in domači vlagatelji pa bodo lahko pridobivali deleže v državnih podjetjih.
Kubanski premier Manuel Marrero časovnice uvajanja ukrepov ni podrobneje pojasnil, je pa predsednik Miguel Diaz-Canel poudaril, da so spremembe nujne za preprečitev gospodarskega zloma. Ob tem je zavrnil, da bi bile reforme posledica zunanjega pritiska, in dejal, da jih država uvaja z namenom ohranitve socialističnega sistema.
Kuba se sicer sooča z globoko gospodarsko krizo, ki jo oblasti pripisujejo ameriškemu embargu in omejitvam dobave nafte iz Venezuele. Državo pestijo dolgotrajni izpadi elektrike, pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin ter težave z oskrbo z gorivom, hrano in zdravili.
Premier Marrero je ob tem napovedal tudi reorganizacijo državne uprave, vključno z zmanjšanjem števila ministrstev in javnih uslužbencev, pri čemer je zagotovil, da socialna odgovornost države ostaja nespremenjena.