Otroci so prvič, odkar to spremljamo, v povprečju manj inteligentni od svojih staršev, opozarja pisatelj Feri Lainšček. Njegovo trditev podpirajo znanstveni podatki, ki kažejo na upadanje povprečnega inteligenčnega količnika (IQ) in drugih kognitivnih sposobnosti pri mlajših generacijah v več razvitih državah.
"Padec ni hipotetičen, temveč izmerjen in dolgotrajen," poudarja Lainšček. To potrjuje obsežna norveška raziskava, ki je ugotovila, da so moški, rojeni leta 1991, na testih dosegli v povprečju pet točk nižje rezultate kot generacija, rojena leta 1975.
Znanstveniki pojav imenujejo preobrat Flynновега učinka, pojava iz 20. stoletja, ko je vsaka nova generacija dosegala boljše rezultate. Vzroki za nazadovanje naj bi bili povezani z okoljem, med drugim s spremembami v izobraževalnem sistemu in preveliko odvisnostjo od digitalne tehnologije, ne pa z genetiko.
Nekateri strokovnjaki ob tem opozarjajo, da tradicionalni testi morda ne merijo novih kognitivnih spretnosti, kot sta digitalna pismenost in večopravilnost, ki jih razvija generacija Z.
Lainšček v tem kontekstu izpostavlja tudi nagel razvoj umetne inteligence. "Edina oblika inteligence, ki danes nedvomno napreduje, je umetna inteligenca," pravi in dodaja, da verjame, da lahko ta postane človekov zaveznik in ne grožnja.