Latvijski obrambni minister Andris Sprūds je ponudil svoj odstop, potem ko je več brezpilotnih letalnikov vstopilo v zračni prostor države in jih zračna obramba ni prestregla. Incident, v katerem je en dron poškodoval skladišče nafte v Rēzekneju, je sprožil zahteve opozicije po njegovi razrešitvi in ostro kritiko s strani predsednice vlade.
V noči na 7. maj so brezpilotna letala prečkala latvijski zračni prostor. Eden od dronov je strmoglavil na območje skladišča nafte v mestu Rēzekne na vzhodu države in povzročil škodo na več praznih rezervoarjih. Nacionalne oborožene sile niso uspele sestreliti dronov, kar je sprožilo resna vprašanja o varnosti zračnega prostora članice Nata.
Minister Sprūds je v odzivu prevzel politično odgovornost. "Drone je treba sestreliti – to je odgovornost vodje oboroženih sil in moja kot političnega vodje," je izjavil in dodal, da bo spoštoval odločitev parlamenta (Saeime) glede glasovanja o nezaupnici, ki ga zahteva opozicija.
Predsednica vlade Evika Siliņa je bila do ministra kritična in je izrazila začudenje, kam sta bili porabljeni dve milijardi evrov, namenjeni obrambi. Srečanje med njima je napovedano za 11. maj. V nasprotju z nekaterimi prvotnimi poročili Siliņa ni zahtevala Sprūdsovega odstopa, prav tako polkovnik Raivis Melnis, ki se ga omenja kot možnega naslednika, še ni bil imenovan na položaj.
Sprūds je potrdil, da je glavna preiskovalna teorija ta, da so droni prileteli iz Ukrajine in bili namenjeni legitimnim ciljem v Rusiji. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je izjavil, da bi drone lahko zmotili ruski sistemi za elektronsko bojevanje, in ponudil pomoč baltskim državam pri krepitvi zračne varnosti.