Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je napovedal, da bo ob nastopu funkcije takoj preveril smotrnost služb in delovnih mest na dveh združenih resorjih — dosedanjem ministrstvu za notranje zadeve in ministrstvu za javno upravo. To po njegovih besedah ne pomeni, da se bodo »obstoječe službe iz dosedanjih resorjev zgolj prenesle v nespremenjeni obliki«: določena delovna mesta bodo, če bo treba, ukinjena zaradi podvajanja.
Vzporedno je finančni minister Andrej Šircelj na zaslišanju pred odborom DZ opozoril, da so se plače v javni upravi »izjemno povečale v zadnjem obdobju« in da je to »eno od področij, ki je šlo izven nadzora«. Dodal je, da bo treba razmisliti, kako s to reformo nadaljevati.
V javnem sektorju je trenutno zaposlenih okoli 190.000 ljudi. Plače v javnem sektorju rastejo hitreje kot v gospodarstvu; k temu pomembno prispeva plačna reforma, ki se je začela izvajati leta 2025 in se bo nadaljevala do leta 2028.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je napoved po ločenih plačnih sistemih pospremil z besedami, da so se sindikati dve leti pogajali o novem plačnem sistemu, pod katerega so se podpisali. »Osnovni cilj je, da se ta plačna reforma dokonča, usklajevanje plač bo potekalo do januarja 2028,« je poudaril. Za zdaj sindikati nimajo »popolnoma nobenih indikacij, kako naj bi se« vzpostavitev ločenih sistemov izpeljala.
Na aprilskem kongresu je KSJS sprejela resolucijo, s katero kategorično nasprotuje vsakemu posegu v plačni sistem — »pa naj gre za spremembe terminov, ko se zvišujejo plače, ali za napovedi, da bi se posamezni deli izvzeli iz enotnega plačnega sistema«, je pojasnil Štrukelj.
Konkretnih načrtov za število morebitnih ukinjenih delovnih mest vlada zaenkrat ni objavila.