Nemčija bo nadaljevala neposredne pogovore z Iranom, je 9. aprila napovedal nemški kancler Friedrich Merz, po dogovoru o prekinitvi ognja med Teheranom in Washingtonom, sklenjenem prejšnjo sredo. Merz je ob pozdravitvi premirja izrazil tudi kritiko izraelskih napadov v Libanonu, svarijoč, da bi takšna dejanja lahko ovirala mirovni proces.
Ta poteza Nemčije, ki nakazuje direktno diplomatsko angažiranje, sledi kompleksni regionalni situaciji. Pred tem je kancler Merz dosledno podpiral Združene države in Izrael v njunem konfliktu z Iranom, še posebej glede odprtja Hormuške ožine. Vendar pa je že 27. marca izrazil resne dvome o verjetnosti, da bi Izrael in ZDA dosegla spremembo režima v Iranu, kar je kazalo na pragmatičen pogled na rešitev konflikta. Merz je takrat tudi izrazil pripravljenost Nemčije prispevati k varnosti plovbe v Hormuški ožini, pod pogojem mednarodnega mandata in odobritve nemškega parlamenta. Odločitev Nemčije za neposredne pogovore zdaj odraža proaktiven pristop k deeskalaciji in vzpostavljanju miru na Bližnjem vzhodu.
Nemška diplomatska pobuda je zrasla iz ozadja domnevnih in posrednih pogovorov med ZDA in Iranom, ki so se začeli pojavljati konec marca. Že 23. marca sta Merz in britanski premier Keir Starmer pozdravila poročila o teh razpravah, pri čemer je takratni ameriški predsednik Donald Trump na Truth Social trdil o produktivnih pogovorih in odredil petdnevno odložitev napadov na iranske energetske objekte. Merz je takrat pozdravil Trumpovo odprtje neposrednega stika z iranskim vodstvom in ponudil nemško diplomatsko pomoč pri mediaciji. Iran je sicer vztrajno zanikal neposredne pogovore z ZDA, a potrdil izmenjavo sporočil prek posrednikov, pri čemer je ključno vlogo igral Pakistan. Kljub poročilom, da je Iran zavrnil ameriški mirovni načrt, ki ga je posredoval Pakistan, je to obdobje posredne komunikacije postavilo temelje za Merzovo sedanjo napoved.
Z nadaljevanjem neposrednih pogovorov z Iranom Nemčija signalizira okrepljeno zavezanost k iskanju diplomatskih rešitev v kompleksni regionalni dinamiki Bližnjega vzhoda.