Nemški kancler Friedrich Merz je pred današnjo razpravo voditeljev EU o dolgoročnem proračunu unije za obdobje 2028–2034 izrazil jasno nasprotovanje dodatnemu zadolževanju Evropske unije. Ob tem se je skupaj z nekaterimi drugimi voditelji zavzel tudi za nižji skupni obseg proračuna od predlaganega.
Merz je poudaril, da bo kolege v Evropskem svetu znova pozval, naj EU ne nadaljuje poti dodatnega zadolževanja. Ocenil je, da je predlagani okvir v višini približno 1950 milijard evrov bistveno previsok, zato bi bilo treba po njegovih besedah finančne okvire zmanjšati.
S stališčem Nemčije se je ob prihodu na drugi dan zasedanja Evropskega sveta strinjal tudi avstrijski kancler Christian Stocker, ki je prav tako podprl občutno znižanje predlaganega proračuna. Nemčija in Avstrija skupaj z Nizozemsko in Švedsko tvorijo skupino tako imenovanih varčnih držav članic, ki v pogajanjih tradicionalno zagovarjajo strožjo proračunsko politiko.
Na drugi strani se oblikuje skupina držav prijateljic kohezije, ki so se na predhodnem srečanju zavzele za ohranitev sredstev za kohezijsko in kmetijsko politiko. Med njimi je bil tudi slovenski premier Janez Janša, ki je poudaril, da ta sredstva ne smejo biti žrtev novih pritiskov na evropski proračun, zlasti na področju obrambe, ter ocenil, da ciprski predlog pogajalskega okvira predstavlja korak v pravo smer.
Predlog prihodnjega večletnega finančnega okvira sicer predvideva razdelitev sredstev v tri glavne stebre: 863,96 milijarde evrov za nacionalno-regionalne reformne načrte, 392,64 milijarde evrov za evropski sklad za konkurenčnost ter 192,06 milijarde evrov za zunanje delovanje EU.