Na današnji dan, 26. aprila 1986, se je v jedrski elektrarni v Černobilu na severu današnje Ukrajine zgodila ena najhujših jedrskih nesreč v zgodovini človeštva. Med varnostnim preizkusom je v četrtem reaktorju prišlo do eksplozije, ki je povzročila požar in v ozračje sprostila velike količine radioaktivnih snovi.
Katastrofa je prizadela takratno Sovjetsko zvezo, posledice pa so segle daleč prek njenih meja. Radioaktivni oblak se je razširil po velikem delu Evrope, sledovi sevanja pa so bili zaznani tudi v Sloveniji.
V nesreči sta neposredno umrla dva delavca, v tednih po eksploziji pa je zaradi akutne radiacijske bolezni umrlo več deset gasilcev in reševalcev, ki so sodelovali pri omejevanju katastrofe. Dolgoročne posledice za zdravje ljudi in okolje so čutne še danes.
Mesto Pripjat, kjer je živelo skoraj 50.000 ljudi, so evakuirali šele dan po nesreči. Območje okoli elektrarne je ostalo nenaseljeno in je še danes del izključitvene cone.
Černobilska katastrofa je razkrila pomanjkljivosti v jedrski varnosti ter spodbudila velike spremembe v nadzoru jedrskih elektrarn po svetu. Postala je tudi simbol nevarnosti netransparentnosti in zamolčevanja informacij, saj so sovjetske oblasti javnost o razsežnostih nesreče obvestile z zamudo.
Danes, štiri desetletja pozneje, Černobil ostaja opomin na posledice tehnoloških napak in človeških odločitev. Obletnica nesreče je priložnost za spomin na žrtve in razmislek o jedrski varnosti v sodobnem svetu.