Na gradu Rajhenburg v Brestanici danes dopoldne poteka proslava ob 81. obletnici vrnitve slovenskih izgnancev, ki so bili med letoma 1941 in 1945 izgnani s svojih domov.
Grad je imel med drugo svetovno vojno osrednjo vlogo v nacistični mašineriji izgona: deloval je kot največje zbirno taborišče za Slovence, ki so jih nemški okupatorji sistematično izkoreninjali s Štajerske, Gorenjske in Dolenjske. Skozi njegova vrata je šlo na tisoče družin, preden so jih odpeljali v notranjost Nemčije ali na druga območja pod nemško upravo.
Proslavo ob dnevu slovenskih izgnancev tradicionalno pripravlja Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945, ki skrbi za ohranjanje spomina na ta poglavje. Prav Rajhenburg — danes dostopen javnosti — ostaja osrednje prizorišče tega spomina, saj je bil fizičen začetek poti za večino deportiranih.
Izgon Slovencev med drugo svetovno vojno sodi med najmanj javno razpravljane zločine okupacije. Nacistična Nemčija je med letoma 1941 in 1945 s slovenskega ozemlja prisilno izselila okrog 80.000 ljudi — celotne vasi, duhovnike, učitelje, kmete — z namenom razgermanizacije prostora. Mnogi se niso vrnili.
Današnja proslava ni le komemorativni obred. Je eden redkih trenutkov, ko se ta zgodba prebije iz arhivov v javni prostor.