Boji so tam potekali vse do 15. maja 1945. Slavnostni govornik na letošnji prireditvi, ki jo po položitvi vencev k spomeniku načrtujejo pod bližnjim kozolcem, bo pisatelj Tone Partljič.
Potem ko je Evropa že od 9. maja 1945 slavila zmago nad fašizmom in nacizmom, pa so na Koroškem boji še potekali. Mislinjska in Mežiška dolina sta namreč postali zadnji izhod za umik ogromnih množic pripadnikov poraženih vojsk z jugoslovanskih bojišč. Z Balkana proti severu so se pomikale množice vojakov okupatorjeve vojske, različne kolaboracionistične in kvizlinške enote ustašev, četnikov, črnogorskih četnikov, hrvaških domobranov in drugih ter tudi civilno prebivalstvo.
Na izhodišču je po ocenah šlo za več kot 600.000 oseb, številni iz te množice ljudi različnih narodnosti pa so se prebili do Koroške. Tam so se želeli pomakniti še severneje in se predati britanski vojski, ki je zasedla avstrijsko Koroško.
Ob tem so se na Koroškem med 10. in 15. majem 1945 oblikovala štiri večja bojišča, in sicer na območju Doliča, Dravograda in Poljane pri Prevaljah, na avstrijskem Koroškem pa pri Borovljah. Boji so terjali žrtve na obeh straneh in med civilisti. Med drugim je po uradnem koncu vojne na Koroškem padlo še približno 400 partizanskih borcev.
Dogajanja se vsako leto spomnijo s slovesnostjo ob spomeniku Svobodi in miru kiparja Stojana Batiča. Pripravljajo jo Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Združenje borcev za vrednote NOB Mežiške doline in koroške občine