Demokrati v zvezni državi New York so sprožili postopek za spremembo državne ustave, ki bi jim omogočila ponovno risanje meja kongresnih volilnih okrajev. Predlog bi odpravil obstoječe prepovedi strankarskega prilagajanja zemljevidov, znanega kot gerrymandering, in bi lahko vplival na razmerje moči v ameriškem kongresu po volitvah leta 2028.
Predlog amandmaja, ki so ga vložili v zadnjih dneh zasedanja državnega kongresa, bi zakonodajalcem omogočil, da prevzamejo nadzor nad izrisom volilnih okrajev, če neodvisna komisija za prerazporeditev ne bi dosegla dogovora. Poleg tega bi iz ustavnega besedila črtali določbe, ki prepovedujejo risanje okrajev v korist obstoječih politikov ali določene politične stranke. Prav tako bi odpravili zahtevo po "čim bolj zgoščenih" okrajih.
Demokratski voditelji, med njimi guvernerka Kathy Hochul in vodja senatne večine Andrea Stewart-Cousins, potezo utemeljujejo kot nujen odgovor na agresivno prerazporejanje, ki ga v drugih zveznih državah, kot je Teksas, izvajajo republikanci. "New York si ne more privoščiti, da bi stal križem rok," je dejala Stewart-Cousins. Po njenih besedah se demokracija po državi sooča z napadi, zato morajo zagotoviti enake konkurenčne pogoje.
Republikanci v potezi vidijo očiten poskus zlorabe oblasti. Poslanec Mike Lawler je demokrate obtožil, da so "začeli vojno prerazporeditve" že s svojimi prejšnjimi poskusi v letih 2022 in 2024. Opozarjajo, da so volivci leta 2014 na referendumu podprli neodvisno komisijo in prepoved gerrymanderinga, kar skuša sedanja večina zdaj zaobiti.
Postopek za spremembo ustave je dolgotrajen. Predlog mora potrditi dvakrat zapored izvoljeni sklic državnega kongresa, nato pa ga morajo na referendumu potrditi še volivci. To pomeni, da bi lahko referendum potekal najprej leta 2027, morebitni novi volilni zemljevidi pa bi veljali šele za volitve leta 2028 in ne bodo vplivali na vmesne volitve leta 2026.