V Društvu novinarjev Slovenije so ob objavi lestvice svobode medijev, na kateri je Slovenija nekoliko zdrsnila, opozorili, da so medijski zakonski okviri pri nas začrtani preohlapno, da bi zagotavljali profesionalno in neodvisno novinarsko delo in ščitili uredniško avtonomijo.
Preohlapnost zakonodaje se kaže trenutno v finančnem izčrpavanju javnega medija pa tudi v kadrovsko obubožanih uredništvih zasebnih medijev, kjer nekateri "dobesedno životarijo, spet drugi pa so zasuti z nesluteno količino dela", je poudaril predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Gašper Andrinek.
Posledica takšnih razmer se mu zdi predvsem pomanjkanje poglobljenih in preiskovalnih prispevkov in vse večja količina nepomembnih in senzacionalističnih "nenovic". Po njegovem svarilu vse to vodi v padec zaupanja javnosti v novinarstvo, je zapisal v odzivu na danes objavljeno lestvico svobode medijev.
Ob tem je poudaril, da lahko novinarke in novinarji veliko naredijo za izboljšanje razmer, če se uprejo "trendom nebrzdane hitrosti in gonji po klikih, ogledih in zlagani viralnosti kratkih p(r)ozornosti družbenih omrežij". Za to pa bi potrebovali prodorno moč urednic in urednikov ter nenazadnje lastnic in lastnikov. Slednji bi se morali začeti zavedati svoje velike odgovornosti, ki jo imajo z lastništvom novinarskega uredništva, je pozval.
V povezavi z uvrstitvijo tujih držav se je posebej ustavil pri ZDA, ki so svojo uvrstitev glede na lansko leto poslabšale za sedem mest in se uvrstile na 64. mesto. "Veliko skrb predstavlja padec indeksa svobode medijev v ZDA, ker vemo, da zgledi na področju medijev v Evropo pogosto pridejo z zahodne strani Atlantika," je izpostavil.
Slovenija se je na letošnji lestvici svobode medijev mednarodne organizacije Novinarji brez meja med 180 državami uvrstila na 36. mesto. V primerjavi z lani je izgubila dobro točko, a zaradi napredovanja drugih držav tri mesta. Med državami članicami EU pa je ohranila 18. mesto, so zapisali v tej organizaciji. Prvo mesto lestvice ohranja Norveška.