Državni proračun je imel v prvih petih mesecih letos približno 7,4 milijarde evrov odhodkov in 6,5 milijarde evrov prihodkov. Proračunski primanjkljaj je tako v petih mesecih znašal 890 milijonov evrov.
Odhodki so bili v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 15,6 odstotka in so dosegli 41,6 odstotka načrtovanih odhodkov v proračunu. Prihodki so se zvišali za 11,4 odstotka in so dosegli 41,5 odstotka načrtovanih prihodkov, so sporočili z ministrstva za finance. Razkorak med rastjo ene in druge strani ni slučajen — rast odhodkov, ki je znašala okoli 16 odstotkov, izhaja iz odvajanja namenskih prihodkov v proračunske sklade, pa tudi iz višjih stroškov dela, socialnih transferov in investicij, ugotavlja fiskalni svet.
Največja posamezna postavka na odhodkovni strani so stroški dela. Za stroške dela zaposlenih v javnem sektorju so iz državnega proračuna namenili 2,2 milijarde evrov, kar je 11,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. „Vlagali smo v vojaško opremo, gradnjo in vzdrževanje cest, železniško infrastrukturo in zdravstvo," so navedli na ministrstvu. Ministrstvo je pojasnilo, da je „rast v večji meri posledica napredovanj, plačne reforme in vpliva dviga minimalne plače".
Odhodki za investicije so dosegli 529 milijonov evrov ali 28,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Za transferje posameznikom in gospodinjstvom so namenili 951 milijonov evrov oziroma 10,8 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. V sklada socialnega zavarovanja je proračun prispeval 808 milijonov evrov ali 3,1 odstotka več, od tega je 668 milijonov evrov odpadlo na pokojninsko blagajno — za 1,6 odstotka več kot lani.
Na prihodkovni strani davčni prihodki v prvih petih mesecih znašajo 5,6 milijarde evrov oziroma 7,5 odstotka več kot lani, od tega so z davkom na dodano vrednost zbrali 2,5 milijarde evrov ali 11,4 odstotka več. Iz proračuna EU so prejeli 478 milijonov evrov, kar je 143 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, predvsem na račun sredstev načrta za okrevanje in odpornost.
Za celotno leto 2026 je po veljavnem proračunu predvideno 2,1 milijarde evrov primanjkljaja. Evropska komisija v spomladanski napovedi ocenjuje, da se bo splošni javnofinančni primanjkljaj letos razširil na 3,3 odstotka BDP. Fiskalni svet ugotavlja, da bo kumulativno odstopanje neto izdatkov že letos preseglo dovoljeno in da bi se nadaljnje odstopanje ob nespremenjenih politikah do konca obdobja střederočnega načrta 2025–2028 lahko celo podvojilo. Kateri konkretni ukrepi bodo sledili za omejitev rasti odhodkov, ostaja nejasno.