Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sporočila, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade. Odločitev, ki slovensko politično areno postavlja pred nove izzive, je utemeljila z ugotovitvijo, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin noben potencialni kandidat ni uspel zagotoviti potrebne večine 46 glasov v državnem zboru. S tem se postopek izbire seli neposredno v parlament.
Predsednica je v izjavi za javnost izrazila razočaranje nad potekom pogovorov, kjer sta po njenih besedah »spoštovanje, poštenje in dobra volja prepogosto umaknila mesto političnim kalkulacijam in kratkoročnim interesom«. Poudarila je, da ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade in da je med kampanjo poslušala eno, po volitvah pa videla »povsem drugačna ravnanja«.
Relativni zmagovalec volitev Robert Golob je že potrdil, da nima zadostne podpore in da Gibanje Svoboda odhaja v opozicijo. Nastajajočo desnosredinsko navezo je označil za »koalicijo prevarantov« in napovedal, da ne bo imela dolgega veka. Na drugi strani Janez Janša sporoča, da SDS ta trenutek ne sestavlja vlade, a ostaja pripravljena na vse scenarije, medtem ko neuradne informacije govorijo o intenzivnih pogajanjih za oblikovanje desnosredinske koalicije.
Odločitev predsednice je medtem sprožila tudi prve kritike in ustavnopravne pomisleke. Del politične in strokovne javnosti opozarja, da nepredlaganje kandidata v prvem krogu odpira vprašanja o razlagi ustavne vloge predsednika republike pri oblikovanju vlade. Kritiki potezo vidijo kot umik odgovornosti in prelaganje politične odločitve na parlament, medtem ko zagovorniki poudarjajo, da je predsednica ravnala pragmatično, ker noben kandidat ni imel zagotovljene večine.
Zdaj so na potezi poslanske skupine oziroma najmanj deset poslancev, ki lahko v nadaljevanju postopka predlagajo novega mandatarja.