Ob začetku zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi pobudniki pozivajo civilnodružbena gibanja, nevladne organizacije, sindikate in politične stranke, naj se pridružijo podpori referenduma. Kot poudarjajo, se je po njihovem mnenju proti “politični policiji” mogoče učinkovito upreti le skupno.
Opozorili so, da bi sprejeta novela parlamentarnim preiskovalnim komisijam omogočila široka pooblastila brez sodne odredbe in zunanjega nadzora, vključno z dostopom do bančnih podatkov, zasebnih komunikacij, telefonskih stikov ter gradiva policije, Fursa in drugih državnih organov. Po njihovem opozorilu bi to pomenilo nevarnost zlorab in posegov v zasebnost.
Ocenjujejo, da bi bili v prihodnjih letih tarča preiskav lahko novinarji, sindikalisti, žvižgači, člani civilnih iniciativ, protestniki ter posamezniki, ki kritično nastopajo do oblasti ali opozarjajo na nepravilnosti in korupcijo. Že sam postopek preiskave naj bi po njihovem mnenju pomenil obliko diskretizacije in pritisk na posameznike ter njihove bližnje.
Pobudnik Pavel Gantar je opozoril, da bi takšni postopki posameznike lahko izpostavili dolgotrajnim pritiskom, tudi če na koncu ne bi bili ugotovljeni prekrški. Dušan Keber pa je poudaril, da referendum ni usmerjen proti posamezni oblasti, temveč proti možnosti zlorab, ki bi lahko nastale ne glede na politično sestavo vlade, ter opozoril na pomanjkanje učinkovitega pravnega varstva med postopkom preiskave.
Nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je opozoril na po njegovem mnenju sporne določbe, ki bi varuhu zmanjšale možnosti za zaščito človekovih pravic.
Pobudo so sprožili nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic, med njimi Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Zbiranje podpisov že poteka, do 14. julija pa morajo pobudniki zbrati 40.000 podpisov.
Podporo referendumu je izrazilo tudi Društvo novinarjev Slovenije, ki opozarja, da bi predlagane spremembe lahko ogrozile novinarsko avtonomijo in varstvo virov, saj naj bi uvedle šibkejše vnaprejšnje varovalke in šele naknadno sodno varstvo, ki pride prepozno, ko so podatki že razkriti.