V Bruslju bo ob tej priložnosti potekala tradicionalna tridnevna konferenca, na kateri bodo različni deležniki razpravljali o prihodnosti čiste energije.
Evropski teden, ki vsako leto privabi okoli 10.000 udeležencev, organizirata generalni direktorat Evropske komisije za energijo ter Evropska agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA).
Začetek evropskega tedna sovpada z otvoritvenim dnevom tridnevne tradicionalne konference v Bruslju, na kateri se bodo oblikovalci politik, predstavniki evropske industrije, raziskovalci, javni organi in energetske organizacije ter drugi deležniki s področja energetike v živo in prek spleta pogovarjali o inovacijah in prihodnosti čiste energije v Evropi.
Vrhunec konference bo predstavljal torkov panel na visoki ravni, na katerem se bodo zbrali nekdanji evropski komisarji Andris Piebalgs, Günther Oettinger, Miguel Arias Canete in Kadri Simson ter komisar Dan Jorgensen, ki bodo ponudili razmislek o razvoju energetskih prioritet Evrope in prihodnjem dogajanju v spreminjajočem se geopolitičnem in gospodarskem kontekstu. Skupaj se bo sicer zvrstilo sedem plenarnih zasedanj ter okoli 50 razprav na politični ravni.
Pod okriljem evropskega tedna trajnostne energije bo potekala tudi podelitev nagrad izjemnim posameznikom in projektom za njihove inovacije in prizadevanja na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v treh kategorijah: lokalni energetski ukrepi, ženske v energiji ter mala in srednje velika podjetja, ki spodbujajo energetsko učinkovitost.
V Slovenji smo predlani z obnovljivimi viri energije pokrili petino oskrbe z energijo in četrtino bruto končne rabe energije, je pred začetkom evropskega tedna trajnostne energije objavil državni statistični urad.
Med obnovljivimi viri, ki prispevajo k oskrbi države z energijo, so predlani največja deleža obsegali les in druga trdna biomasa (39 odstotkov) ter hidroenergija (35 odstotkov). Sledile so sončna energija ter geotermalna energija in toplota iz okolice, ki se izkorišča s toplotnimi črpalkami (po sedem odstotkov).
Predlani je iz obnovljivih virov energije izvirala četrtina (25,2 odstotka) bruto končne rabe energije v EU, kar je za 0,7 odstotne točke več kot leta 2023 in 2,6-krat toliko kot v izhodiščnem letu 2004 (9,6 odstotka).
Slovenija je v 20-letnem obdobju, med letoma 2004 in 2024, svoj delež energije iz obnovljivih virov povečala z 18,4 na 25 odstotkov. Največji delež med članicami EU je predlani imela Švedska (62,8-odstoten), najmanjšega pa Belgija (14,3-odstoten).
V bruto končni rabi električne energije v EU je imela energija iz obnovljivih virov predlani 47,5-odstotni delež, kar je za 2,1 odstotne točke več kot leto prej. V Sloveniji se je ta delež na letni ravni povečal za 1,2 odstotne točke na 43,1 odstotka.
Največji deleži so bili v Avstriji (90,1 odstotka), na Švedskem (88,1 odstotka) in Danskem (79,7 odstotka), najmanjši pa v Luksemburgu (20,5 odstotka), na Češkem (17,9 odstotka) in Malti (10,7 odstotka).