Na nastanek El Nina vplivajo neobičajno tople vode Tihega oceana, pojav pa ima nato posledice za globalne temperature in vzorce padavin.
El Nino je naravni podnebni pojav, ki segreva površinske temperature v osrednjem in vzhodnem ekvatorialnem delu Tihega oceana ter s tem spreminja vetrove, tlak in vzorec padavin po vsem svetu. Pojavlja se na dve do sedem let in traja približno devet mesecev do enega leta.
WMO v novih napovedih v svojem četrtletnem poročilu opozarja na "izrazit premik smeri vremenskega pojava El Nino". Verjetnost za prihod pojava med junijem in avgustom znaša 80-odstotkov.
Trenutna verjetnost, da se bo pojav razvil do novembra, je približno 90-odstotna. Večina napovednih modelov WMO nakazuje, da bo El Nino tokrat pojav "zmerne" stopnje, ki bi lahko narasel v "močno". Tudi zmerna stopnja bo sicer po navedbah agencije prinesla več vremenskih in podnebnih skrajnosti.
WMO je pred tem že konec aprila opozorila na letošnji prihod El Nina, potem ko so se temperature morske površine v Pacifiku hitro povišale, kar je značilno za začetek tega vremenskega pojava.
Generalna sekretarka WMO, Celeste Saulo je danes dejala, da se mora svet pripraviti na pojav El Nino, ki bi lahko "poslabšal sušo in močna deževja ter povečal tveganje za vročinske valove tako na kopnem kot nad oceanom".
"El Nino je pred vrati. Svet ga mora obravnavati kot nujno opozorilo glede podnebja, kar dejansko je. Pojav El Nino bo še dodatno podžgal ogenj pri segrevanju planeta. Posledice bodo še hujše, segle bodo še dlje in z uničujočo hitrostjo prečkale meje," pa je v video sporočilu dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
Nazadnje je El Nino pomembno prispeval k rekordno vročima letoma 2023 in 2024. Po navedbah WMO sicer ni dokazov, da bi podnebne spremembe povečale pogostnost ali intenzivnost El Nina. Lahko pa okrepijo posledice pojava, saj toplejša ocean in ozračje povečujeta količino energije in vlage, potrebnih za ekstremne vremenske pojave, kot so vročinski valovi in močna deževja.