Socialni dialog mora teči tudi v prihodnje, je pa tudi pri njegovem delovanju pomembna predvidljivost, je bil eden od poudarkov sindikalnega predvolilnega srečanja reprezentativnih sindikalnih central in članic ESS s kandidati strank na prihajajočih volitvah v DZ.
Kot je povedala Urška Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda, demokratične države ni brez dialoga, zato si tudi sprejemanja pravil in zakonov, ki zadevajo pravice ljudi, ne predstavlja brez Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).
Za sodelovanje se zavzemajo tudi v Demokratih Anžeta Logarja. A kot je dodal njihov predstavnik Mirko Požar, bo treba, če želimo več deliti med delavce, tudi več ustvariti.
Pomen ohranjanja socialnega dialoga v okviru ESS je v imenu Levice in Vesne poudaril tudi Luka Mesec. V primeru, da bodo znova oblikovali vlado, se bodo zavzeli za oblikovanje socialnega sporazuma, v katerem bi med drugim natančneje določili cilje socialnega dialoga v mandatu.
Da si bo v primeru sodelovanja v vladi prizadeval za iskanje soglasja med partnerji, je napovedal tudi Janez Cigler Kralj iz skupne liste strank NSi, SLS in Fokusa Marka Lotriča. Odločitve, sprejete v okviru ESS, podpirajo tudi v SD, je dejal Soniboj Knežak.
Socialni dialog zagovarjajo tudi v Prerodu - Stranki Vladimirja Prebiliča, a mora biti, kot pravijo, tudi predvidljiv, da imajo deležniki čas za analizo zakonodajnih predlogov. "To sem v zadnjem mandatu pogrešala," je poudarila Irena Kuntarič Hribar.
Glede usklajevanja minimalne plače sta Mesec in Klakočar Zupančič ocenila, da trenutno veljavnega sistema ni treba spreminjati.
Ko je govora o davčni razbremenitvi dela, čemur so naklonjenost izrazili predvsem predstavniki Demokratov Anžeta Logarja, liste NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča ter v Prerodu - Stranki Vladimirja Prebiliča, pa je Klakočar Zupančič poudarila, da v predvolilni kampanji pogreša konkretne odgovore na vprašanje, s katerimi viri bi nadomestili izpad teh sredstev. Kot eno od možnosti je izpostavila uvedbo davka na premoženje, a poudarila, da bo potrebno soglasje o tem, kako ga opredeliti.
Na srečanju so se dotaknili tudi sistema plač v javnem sektorju. Kot je dejal Cigler Kralj, so zaradi nesorazmerij, ki so nastala ob dvigu minimalne plače, potrebni popravki. V primeru sodelovanja v vladi bi pozvali k temu, da se najde nov način določanja višine plač v javnem sektorju - ne po izobrazbi, temveč po vsebini dela. Omenil je tudi izvzem nekaterih skupin zaposlenih iz javnega sistema plač, kot so zaposleni v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi.
Da bodo v prihodnjih letih potrebni popravki sistema zaradi odprave kompresije plač in deficitarnosti nekaterih poklicev, je poudaril Mesec. V SD si želijo, da se do leta 2028 najprej izpolni, kar je bilo dogovorjeno v okviru reforme javnega sektorja, po tem obdobju pa da se dogovor o morebitnih spremembah doseže v okviru socialnega dialoga.