Leta 2017 je Karen iz Cardiffa prejela diagnozo, ki se je boji vsaka ženska: rak dojke. Po mastektomiji so izvidi pokazali, da se je hormonsko odvisen karcinom razširil že v dve bezgavki, kar jo je uvrstilo v visoko tvegano skupino. Standardni postopek je bil jasen in neizprosen: kemoterapija. V pričakovanju izgube las in vseh stranskih učinkov, ki jih prinaša to agresivno zdravljenje, si je lase že ostrigla na kratko.
Le nekaj dni pred predvidenim začetkom zdravljenja, med sprehodom po plaži, ji je zazvonil telefon. Klic iz bolnišnice ji je spremenil življenje. Zdravniki so ji sporočili, da so rezultati posebnega genskega testa pokazali, da v njenem primeru kemoterapija ne bo prinesla koristi. Namesto tega je prejela obsevanje in hormonsko terapijo. Danes, skoraj devet let kasneje, živi polno življenje.
Karenina izkušnja ni bila naključje, temveč del obsežne mednarodne klinične raziskave OPTIMA, katere izsledki so bili pravkar predstavljeni na letnem srečanju Ameriškega združenja za klinično onkologijo v Chicagu. Raziskava, ki so jo vodili na University College London, prinaša prelomno spoznanje: z genskim testom Prosigna je mogoče zanesljivo določiti, katere bolnice z najpogostejšo obliko raka dojk lahko varno preskočijo kemoterapijo in se zdravijo le s hormonsko terapijo, ne da bi se s tem povečalo tveganje za ponovitev bolezni.
Kako deluje personaliziran pristop?
Študija OPTIMA je vključevala več kot 4.400 bolnic in bolnikov, starejših od 40 let, iz Velike Britanije, Norveške, Švedske, Avstralije, Nove Zelandije in Tajske. Vsem so po operaciji hormonsko odvisnega raka dojke z genskim testom Prosigna analizirali tumorsko tkivo. Test izmeri aktivnost 50 genov, povezanih z rastjo raka, in izračuna oceno tveganja za ponovitev bolezni v prihodnosti.
Udeležence so nato razdelili: tisti z visoko oceno tveganja so prejeli standardno zdravljenje s kemoterapijo in hormonsko terapijo. Tisti z nizko oceno tveganja – kar je predstavljalo 68 % vseh sodelujočih – pa so prejeli le hormonsko terapijo.
Rezultati po petih letih so bili presenetljivi. V skupini z nizkim tveganjem, ki je prejela le hormonsko terapijo, je bilo 93,6 % bolnic živih in brez ponovitve bolezni. V primerljivi skupini, ki je dodatno prejela še kemoterapijo, je bil ta delež le malenkost višji, in sicer 94,8 %. Ta minimalna razlika statistično potrjuje, da kemoterapija veliki večini bolnic z nizko oceno tveganja ne prinaša omembe vrednih koristi, izognejo pa se njenim hudim stranskim učinkom, kot so utrujenost, slabost, izpadanje las, oslabljen imunski sistem in celo neplodnost.
"Naši rezultati kažejo, da se lahko številne bolnice varno izognejo kemoterapiji, ne da bi to ogrozilo njihove izide zdravljenja," je pojasnil vodja raziskave, profesor Rob Stein z Inštituta za raka UCL. Po njegovem mnenju to pomeni pomemben korak k bolj personaliziranemu zdravljenju, kjer odločitve temeljijo na biologiji tumorja, ne zgolj na tradicionalnih kliničnih značilnostih.
Raziskava je prva, ki vključuje tudi ženske v predmenopavzi in bolnice z obsežnejšo razširjenostjo bolezni v bezgavke. Za zdaj izsledki veljajo za bolnice, starejše od 40 let, medtem ko raziskave o uporabnosti testa pri mlajših še potekajo. Kljub temu strokovnjaki menijo, da odkritje spreminja prakso in bo imelo velik vpliv tako na bolnice kot na zdravstvene sisteme po svetu.