Slovenija je 22. marca odšla na volišča in s tem določila novo politično prihodnost. Po vzporednih volilnih izidih, ki jih je za TVS in POP TV pripravil inštitut Mediana, je Gibanje Svoboda z 29,9 odstotka glasov postalo vodilna politična sila. Slovenska demokratska stranka (SDS) je pristala na drugem mestu z 27,5 odstotka podpore. Medtem ko se zmagovalci veselijo, pa je nova stranka Prerod, ki jo je vodil Vladimir Prebilič, z 2,9 odstotka glasov ostala pod parlamentarnim pragom.
Glede na projekcije naj bi Gibanje Svoboda zasedlo 30 poslanskih sedežev, SDS pa 27. V prihodnji Državni zbor se bo uvrstilo še več drugih strank: NSi, SLS in Fokus s 9,4 odstotka podpore (9 sedežev); Socialni demokrati (SD) z 6,7 odstotka (6 sedežev); Levica in Vesna z 6,3 odstotka (6 sedežev); Demokrati Anžeta Logarja z 5,9 odstotka (5 sedežev); in Resni.ca z 5,2 odstotka (5 sedežev). Za Prerod pa volivci niso namenili dovolj glasov, da bi se uvrstil med izvoljene.
Te parlamentarne volitve so potekale v ozračju naraščajoče politične polarizacije in vzpona novih političnih obrazov. Med njimi je bil tudi Prerod, ki ga je le nekaj mesecev pred volitvami ustanovil Vladimir Prebilič, sicer poslanec Evropskega parlamenta in nekdanji župan Kočevja. Ime stranke, Prerod, ki v stari slovanščini pomeni "ponovno rojstvo, novo pot in začetek sprememb na bolje," je poudarjalo Prebiličevo vizijo celovite politične in družbene prenove. Prebilič je ostro kritiziral upad legitimnosti in zaupanja v politiko ter porast populizma, pri čemer je želel vrniti dostojanstvo in spodobnost v politični prostor. Dva meseca pred volitvami je raziskava Mediane stranki Prerod napovedovala zgolj 1,5-odstotno podporo, kar je že takrat kazalo na težko pot.
Ob volilnih izidih se je Vladimir Prebilič odzval s kritiko, da "v slovenski politiki namreč ni več sramu," kar odraža njegovo razočaranje. Medtem ko se oblikuje nova politična pokrajina, je predsednik SDS Janez Janša dejal: "Mi lahko počakamo, vprašanje pa je, če lahko Slovenija." Na drugi strani pa je Matej Arčon iz Gibanja Svoboda pojasnil, da se bodo pogovarjali z vsemi parlamentarnimi strankami, "razen seveda z SDS-om," kar so potrdili že pred volitvami. Vse to spominja na misel Marjana Šarca, da je "politika umetnost možnega," ki morda najbolje opisuje izzive, ki so pred Slovenijo.
Visoka volilna udeležba, ki je do 16. ure na dan volitev dosegla 50,73 odstotka, priča o velikem zanimanju državljanov za prihodnost Slovenije. Čeprav so volitve prinesle jasnega zmagovalca, neuspeh nekaterih novih sil, kot je Prerod, kaže na kompleksnost politične izbire. Pred državo je zdaj naloga oblikovanja stabilne vlade, ki bo morala s spretnim vodenjem in pripravljenostjo na kompromise nasloviti izzive in uresničiti obljube o napredku.