Prihodnost založništva bo vse bolj digitalna, so se strinjali udeleženci okrogle mize, ki jo je v Ljubljani organizirala Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Ob tem opozarjajo, da bo treba obvezni izvod publikacij prilagoditi novim razmeram, saj vse več knjig in drugih del nastaja izključno v digitalni obliki.
V NUK predlagajo, da bi poleg tiskanih knjig v sistem obveznega izvoda vključili tudi digitalne izvirnike – torej datoteke, iz katerih publikacije nastanejo. Po njihovem mnenju bi to omogočilo boljše ohranjanje kulturne dediščine in dostop do izvirnih vsebin tudi v prihodnosti.
Strokovnjaki poudarjajo, da brez sistematičnega arhiviranja digitalnih vsebin lahko izgubimo pomemben del kulturnega spomina. Digitalni obvezni izvod bi tako služil kot zanesljiva točka, na katero bi se lahko vračali tudi čez desetletja.
Na ministrstvu za kulturo idejo načeloma podpirajo, a opozarjajo, da bi bila za njeno uresničitev potrebna sprememba zakonodaje ter jasna pravila glede varnosti in zaščite podatkov.
Na okrogli mizi so sodelujoči opozorili tudi na širše spremembe v založništvu. Digitalizacija je po njihovih besedah omogočila, da danes knjigo lahko izda skoraj vsak, kar odpira vprašanja avtorskih pravic in kakovosti vsebin.
Ob tem so izpostavili tudi upad bralnih navad, hkrati pa poudarili, da tiskana knjiga kljub digitalizaciji ostaja pomemben del kulturnega prostora.