Prvi maj- praznik dela
Mednarodni praznik dela je in v večini držav tudi prost dan. Po svetu se ob tej priložnosti vrstijo shodi, pa tudi protesti.
Po nočnih kresovanjih so bile v slovenskih krajih že zgodaj zjutraj prvomajske budnice v izvedbi pihalnih orkestrov, dopoldne pa številni shodi in srečanja. Na ljubljanskem Rožniku je po nočnem kresovanju še posebej živahno, veliko glasbe, hrane, v organizaciji Zveze sodobnih sindikatov tudi prireditev - z dopoldanskim nagovorom ljubljanskega župana Zorana Jankovića.
Prvi maj, praznik dela, je mednarodni praznik, ki ga praznujemo prvega maja v spomin na delavske proteste v Chicagu leta 1886, ko so se delavci borili za osemurni delovnik. Ti dogodki so postali simbol boja za delavske pravice, socialno pravičnost in boljše delovne pogoje po vsem svetu.
Danes je prvi maj državni praznik v številnih državah, zlasti v Evropi, Latinski Ameriki, Aziji in delih Afrike. Pogosto ga spremljajo proslave, sindikalni shodi, kresovanja in poudarek je na solidarnosti med delavci. Kljub temu pa praznik ni univerzalno sprejet ali pa nima enakega pomena povsod: V Združenih državah Amerike namesto prvega maja praznujejo praznik dela - Labor Day - prvi ponedeljek v septembru. Razlog je zgodovinski in političen – želeli so se oddaljiti od povezav s socialističnimi in anarhističnimi gibanji, ki so bila povezana z majem. Tudi v Kanadi praznujejo Labor Day septembra. V Avstraliji praznik dela obstaja, vendar ga praznujejo ob različnih datumih glede na zvezno državo in ne nujno prvega maja. Na Japonskem pa prvi maj ni uradni državni praznik, čeprav ga nekatere sindikalne organizacije obeležujejo. Zanimivo je, da ima prvi maj v različnih državah tudi različen značaj – od političnih demonstracij do bolj sproščenih družinskih praznovanj v naravi. V Sloveniji ima poseben pomen tudi zaradi tradicije kresov in nagovora delavskim vrednotam.