Matjaž Rakovec ostaja na čelu Hokejske zveze Slovenije, potem ko je na volilni skupščini prejel že peti predsedniški mandat, ki ga bo vodil do leta 2030. Ob potrditvi je poudaril, da slovenski hokej vstopa v zahtevno, a razvojno pomembno obdobje, v katerem bo ključno postavljanje visokih ciljev in dolgoročna stabilnost.
Rakovec je izpostavil ambicijo, da bi Slovenija do leta 2032 gostila vsaj eno skupino svetovnega prvenstva, kar vidi kot realen cilj glede na napredek in zaupanje mednarodne hokejske zveze. Ob tem je spomnil na pretekle poskuse skupnih kandidatur, ki niso bili uspešni, tudi zaradi odstopa Madžarske, a dodal, da ostaja odprt za sodelovanje z različnimi partnerji, med njimi Avstrijo in Slovaško.
Na finančnem področju je poudaril, da zveza del sredstev namenja podpori klubom, kar zmanjšuje presežek, a po njegovih besedah zagotavlja stabilnost sistema. Ocenil je, da zveza posluje z okoli 1,5 milijona evrov prihodkov, pri čemer redno poravnava obveznosti in ohranja zaupanje dobaviteljev.
Na reprezentančni ravni Rakovec izpostavlja stabilnost članske selekcije, ki je ohranila mesto v elitni konkurenci, ter dobre rezultate mlajših reprezentanc, ki se uvrščajo okoli 14. mesta na svetu, a kažejo potencial za napredovanje.
Med dolgoročnimi cilji je omenil tudi uvrstitev na olimpijske igre ter občasne preboje v četrtfinale svetovnega prvenstva. Za mlajše selekcije ostaja cilj obstanek v skupini IA, kar vidi kot trenutno realno raven slovenskega hokeja.
Posebno pozornost je namenil tudi infrastrukturi, ki ostaja ena največjih težav športa. Med pozitivnimi premiki je izpostavil prenovo dvorane Tivoli, medtem ko v drugih mestih, kot so Kranj, Maribor in Celje, še čakajo na večje posodobitve ali nove objekte.
Dotaknil se je tudi klubske scene, kjer v zadnjih sezonah izstopa Olimpija, medtem ko Jesenice z novim vodstvom in povezovanjem klubskih struktur napovedujejo okrepitev delovanja in postopno vrnitev na višjo raven. Rakovec verjame, da bi to lahko ponovno obudilo tradicionalne derbije in okrepilo domači hokej.
V prihodnje je omenil še razvojne projekte na Bledu, kjer se načrtuje vključitev v alpsko ligo, ter morebitne pozitivne premike v Mariboru in Celju, odvisne predvsem od infrastrukture in organizacijskega razvoja.