V sindikalnih centralah v interventnem zakonu vidijo zakon za razkroj Slovenije, ki je bil sprejet brez socialnega dialoga, četudi posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo, zdravstveno zakonodajo.
Zakon na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj, so prepričani sindikalisti. Glede na ocenjeni javnofinančni učinek se bojijo posegov v plače v javnem sektorju in v pokojnine ter ostalih rezov.
Maja so ob podpori civilne družbe v Državni zbor vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, a so poslanci razpis preprečili s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma, ker predpis vključuje davčne določbe.
Interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so v DZ prispevali tudi v SDS, v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.
V sindikalnih centralah ob vložitvi zahteve za ustavno presojo pripravljajo tudi novinarsko konferenco. Vabilo nosi žig Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, Slovenske zveze sindikatov Alternativa in Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost, ne pa tudi žiga Zveze delavskih sindikatov Slovenije - Solidarnost, ki je prav tako reprezentativna centrala.