V Prešernovem gledališču Kranj se je 11. aprila 2026 slovesno zaključil 56. Teden slovenske drame, osrednji festival uprizoritev po slovenskih dramskih besedilih, ki se tradicionalno začne na svetovni dan gledališča, 27. marca.
V štirinajstih dneh se je zvrstilo sedem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu ter številni dodatni dogodki, kot so pogovori, delavnice, razstave, bralne uprizoritve in koncerti. Festival je pritegnil veliko občinstva, številne razprodane predstave pa potrjujejo njegovo pomembno mesto v slovenskem kulturnem prostoru.
Direktor Prešernovega gledališča Rok Bozovičar je ob zaključku poudaril, da festival izkazuje raznolikost in širino slovenske gledališke ustvarjalnosti ter ostaja pomembno stičišče kulturnega dogajanja.
Najboljša predstava in osrednji nagradi
Največ priznanj je prejela uprizoritev 1973 v režiji Tomija Janežiča, ki je nastala v koprodukciji SNG Nova Gorica in projekta GO! 2025. Predstava je prejela tako nagrado občinstva kot tudi Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa. Žirija je izpostavila njeno kompleksno prepletanje osebnih zgodb s širšimi zgodovinskimi in družbenimi konteksti.
Igralski nagradi
Nagrado za najboljšo igralko je prejela Jana Zupančič za vlogo v predstavi Zakaj sva se ločila, kjer je prepričljivo upodobila sodobno žensko, razpeto med družinskimi, družbenimi in osebnimi stiskami.
Za najboljšega igralca je bil nagrajen Matej Puc, prav tako za vlogo v isti predstavi, kjer je z natančno in večplastno igro upodobil sodobnega moškega v krizi odnosov in vsakdana.
Posebna nagrada in družbena angažiranost
Posebno nagrado žirije je prejela uprizoritev Anhovo v režiji Žige Divjaka. Dokumentarna drama odpira vprašanja okoljskih in družbenih krivic v Soški dolini ter izstopa po svoji raziskovalni poglobljenosti in izraziti družbeni angažiranosti.
Nagradi za dramska besedila
Nagrado Zofke Kveder za mlado dramatičarko je prejela Iva Š. Slosar za besedilo Prvič so demokracijo izumili na agori, drugič pa v gasilskem domu, ki skozi satiričen pristop obravnava vprašanja skupnosti in javnega prostora.
Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo dramsko besedilo pa je prejelo delo Anhovo, ki so ga ustvarili Katarina Morano, Žiga Divjak ter sodelavki Jasmina Jerant in Monika Weiss. Besedilo izstopa po dokumentarnem pristopu in kritičnem prikazu dolgotrajnih okoljskih in družbenih posledic industrije.
Uspešen zaključek festivala
Festival je ponovno dokazal, da slovenska dramatika ponuja kakovostne, raznolike in družbeno relevantne vsebine. 56. Teden slovenske drame se tako zaključuje kot uspešen pregled sodobne gledališke ustvarjalnosti ter pomemben prostor dialoga med umetnostjo in družbo.