Skoraj tretjina mladih v Sloveniji naj bi redno doživljala hude psihosomatske simptome, med njimi kronično nespečnost, vztrajno živčnost in razdražljivost. Takšni znaki že pri najstnikih nakazujejo globlje stiske, ki presegajo običajne občasne napetosti v odraščanju.
Po istih ocenah se več kot petina mladostnikov sooča s povečanim tveganjem za razvoj depresije. Kot najpogostejše vire hudega stresa pri starosti od 15 do 17 let izpostavljajo šolske obveznosti, pritiske iz okolja ter zahtevne ali porušene medosebne odnose.
Med dejavnike, ki lahko dodatno slabšajo duševno počutje, se vse pogosteje uvršča pretirana uporaba digitalnih naprav in družbenih omrežij. Za takšno uporabo ocenjujejo, da povečuje tveganje za pojav ali poglabljanje težav v duševnem zdravju, skupaj pa podatki rišejo sliko generacije, ki odrašča pod močnim pritiskom šole, okolja in nenehno prisotnega spletnega sveta.