Slovenska vlada je danes sprejela izhodišča za interventne ukrepe, namenjene blaženju energetske krize ter njenih širših posledic na inflacijo in oskrbo z osnovnimi dobrinami. Ukrepe sta predstavila minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, poudarek pa je na zagotavljanju prehranske in energetske varnosti države. Gre za proaktiven odziv na zaostrovanje geopolitičnih razmer.
Na področju prehranske varnosti je ministrica Čalušićeva naznanila, da vlada razpravlja o znižanju DDV za osnovna živila na petodstotno stopnjo, kar je praksa v sosednjih državah, kot sta Hrvaška in Madžarska, podoben korak pa načrtuje tudi Avstrija julija. Trenutno v Sloveniji za osnovna živila velja 9,5-odstotna znižana stopnja DDV. Čeprav podrobnosti o vključenih živilih in časovnici še niso določene, potekajo pogovori s ključnimi deležniki, kot so GZS, Kmetijsko-gozdarska zbornica in Zadružna zveza. Njihovi vpogledi so ključni za razumevanje izzivov v proizvodnji in distribuciji hrane. Kot je dejala ministrica Čalušić, "Tam okoli petih odstotkov se vrtijo pogovori." Vlada razmišlja tudi o regulaciji rezerv in distribucije mineralnih gnojil.
Na energetskem področju je minister Kumer predstavil več ključnih ukrepov. Za nafto in naftne derivate vlada načrtuje natančnejše zbiranje podatkov o porabi in komercialnih zalogah, obvezno poročanje o motnjah v oskrbi ter raziskovanje diferenciranih cen goriv. V sektorju zemeljskega plina smernice vključujejo potencialno vzpostavitev državnih strateških rezerv z najemom skladišč v tujini. Predvideno je tudi reguliranje zapiranja portfelja za odjemalce prek dolgoročnejših pogodb (3 do 5 let za 90 odstotkov količin), s čimer bi zmanjšali izpostavljenost nihanjem cen in zagotovili stabilno oskrbo. K večji predvidljivosti naj bi prispevala tudi shema jamstev prek SID banke, ki bi odjemalce varovala pred kreditno izpostavljenostjo.
Minister Kumer je ob tem poudaril, da je Slovenija na tokratno krizo bistveno bolje pripravljena kot leta 2022, ko je država "praktično padla v krizno upravljanje že ob samem nastopu mandata" in bila bistveno slabše pripravljena. Slovenski sistem blagovnih rezerv se je med nedavnimi testi izkazal kot stabilen, kljub temu pa je nujna proaktivna priprava. Opozoril je tudi, da so največji vplivi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu šele pred nami, kar poudarja odgovornost za pravočasno in ustrezno pripravo. "Če se bodo razmere zaostrovale, bodo ključni in največji učinki šele prišli. Zato imamo čas in tudi odgovornost, da se na to pravočasno in ustrezno pripravimo," je dejal.
Trenutni vladni poskusi so neposreden odziv na stopnjevanje geopolitičnih napetosti, še posebej na Bližnjem vzhodu, in s tem povezana tveganja energetske krize. Že prejšnji petek je predsednik vlade Robert Golob opozoril, da se Evropa pripravlja na resno gospodarsko krizo zaradi posledic napada na Iran, in poudaril nujnost hitrega ukrepanja. Ta situacija odmeva energetsko krizo iz leta 2022, iz katere so bile črpane pomembne lekcije; Kumer je zatrdil, da je država zdaj veliko bolje opremljena, zlasti z zalogami električne energije in zemeljskega plina. V preteklosti je vlada za stabilizacijo trga naftnih derivatov že posegla z znižanjem trošarin, regulacijo cen in uporabo blagovnih rezerv.
Gospodarska skupnost, zastopana s strani Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), že dlje časa poziva k takojšnjim in celovitim ukrepom. Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, je poudarila nujnost sprejetja ukrepov, še preden se razmere poslabšajo, in pozvala k politični enotnosti. "Če želimo našim podjetjem, zaposlenim in s tem državi dobro, potem moramo hitro sprejeti konkretne ukrepe s takojšnjim pozitivnim učinkom," je izpostavila in dodala, da pozivajo k sodelovanju in hitremu ukrepanju. GZS je predlagala znižanje prispevkov za električno energijo za energetsko intenzivna podjetja, omejitev cen električne energije, znižanje omrežnin in splošno zmanjšanje obdavčitve. Podobni predlogi so bili podani tudi za zemeljski plin ter za zagotavljanje zadostnih rezerv goriv. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je poudaril, da je sedanja kriza predvsem cenovno tveganje, kar se že kaže v višjih cenah energije, povišanih stroških transporta in zamudah v dobavnih verigah.
Zakonodajni paket, ki temelji na danes sprejetih izhodiščih, naj bi bil pripravljen za vladno obravnavo že prihodnji teden. Kljub temu njegova dokončna sprejetje ostaja negotova zaradi nenehne mednarodne nestabilnosti. Razprave z deležniki glede morebitnega znižanja DDV na osnovna živila so prav tako načrtovane za prihodnji teden. Predsednik vlade Golob je sicer že prejšnji petek poudaril nujnost priprave na veliko gospodarsko krizo in se zavzel za medstrankarsko sodelovanje pri interventnih ukrepih, o čemer so bili predsedniki potencialnih koalicijskih strank seznanjeni že v sredo.