Verski objekti iz prve svetovne vojne ob soški fronti pričajo o sobivanju med vojaki različnih veroizpovedi. Na to dediščino, ki vključuje cerkve, kapele in nedavno odkrite muslimanske grobove, so opozorili strokovnjaki na festivalu èStoria v Gorici. Ti spomeniki so bili po besedah zgodovinarke Petre Svoljšak prostori utehe za vojake ne glede na narodnost ali vero.
Osrednji primer je spominska cerkev Svetega Duha v Javorci, ki so jo leta 1916 zgradili avstro-ogrski vojaki. Zasnoval jo je dunajski umetnik Remigius Geyling v secesijskem slogu kot simbol miru. V njej so se zbirali katoličani, pravoslavci, protestanti, judje in muslimani, na hrastovih ploščah pa so vžgana imena več kot dva tisoč padlih. Zaradi svojega sporočila je prejela znak evropske dediščine.
Na srečanju so strokovnjaki predstavili tudi rusko kapelico pod Vršičem, ki so jo leta 1916 zgradili ruski ujetniki. Nedavno je bilo v bližini Trsta na mestu nekdanjega islamskega pokopališča odkritih sedem nagrobnikov. "Raziskave so pokazale, da so v treh grobovih pokopani bosanski vojaki, v štirih pa ruski vojni ujetniki islamske veroizpovedi," je pojasnil raziskovalec Roberto Todero.