Predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović bo med 16. in 18. junijem obiskal Srbijo. Odpravlja se na povabilo predsednice narodne skupščine Srbije Ane Brnabić, v delegaciji pa ga bosta spremljala predsednik odbora za zunanjo politiko Franc Breznik (SDS) in poslanka Meira Hot (SD).
Uradno gre za vljudnostni obisk. A ozadje ni nevtralno.
Stevanović je že novembra lani v intervjuju za enega od srbskih portalov dejal, da bi podprl vsako pobudo, ki bi vodila k temu, da bi srbska narodna skupnost v Sloveniji dobila status narodne manjšine. Konkretneje: "Podprl bi vsako pobudo za status Srbov kot narodne manjšine, saj se s tem nič ne izgublja. Nasprotno, krepi se multietnična identiteta Slovenije in kaže spoštovanje do ljudi, ki tukaj živijo desetletja. To ni politično vprašanje, temveč civilizirano dejanje," je konec lanskega leta dejal v pogovoru za portal Srpski ugao.
Tik pred obiskom je isto temo potisnila v ospredje tudi Beograd. Srbski minister za človekove in manjšinske pravice ter družbeni dialog Demo Beriša je po poročanju srbskega časopisa Danas izjavil, da Srbija začenja pogovore s Slovenijo o tem vprašanju. Za televizijo B92 je dejal, da si želijo, da bi imela srbska narodna manjšina v Sloveniji enake pravice, kot jih ima Nacionalni svet slovenske narodne manjšine v Srbiji.
V kabinetu predsednika DZ so vprašanje potrdili, a uokvirili previdno. Pojasnili so, da srbska stran v dvostranskih stikih "pogosto izpostavlja tudi vprašanje priznanja srbske skupnosti kot narodne manjšine. Gre za občutljivo vprašanje, ki terja premišljen in vključujoč pristop, pri čemer je treba poudariti, da bi morebitne spremembe na tem področju zahtevale širše politično in družbeno soglasje ter tudi spremembo Ustave RS."
Zakaj ustavna sprememba? Status narodne manjšine imata v Sloveniji le dve narodnostni skupnosti — italijanska in madžarska. Ustava v 64. členu izrecno priznava posebne pravice le tema dvema avtohtonima skupnostma; priznanje statusa narodne manjšine drugim narodom z območja nekdanje Jugoslavije bi zahtevalo ustavne spremembe.
Pobuda sicer ni nova. Oblasti v Srbiji si za prizanje statusa srbske narodne manjšine v Sloveniji prizadevajo že od leta 2004. To bi pripadnikom skupnosti omogočilo šolanje v maternem jeziku in pravico do političnega organiziranja. Podobne pobude so slovenskim oblastem že predložile združene srbske organizacije in srbska vlada, a doslej neuspešno.
Stališče srbske narodne skupnosti v Sloveniji in uradna agenda srbske strani za junijsko srečanje za zdaj nista javno znana.