Predstavniki političnih strank so v okviru Zdravstvenega razvojnega foruma soočili mnenja o kakovosti, organizaciji, dostopnosti, primarni ravni in dobrih praksah v zdravstvu. Strinjali so se, da je treba okrepiti agencijo za kakovost v zdravstvu, povečati število družinskih zdravnikov in vsako leto zviševati sredstva, namenjena za preventivo.
Na okrogli mizi pred državnozborskimi volitvami so sodelovali Tamara Kozlovič (Gibanje Svoboda), Alan Medveš (Levica in Vesna), Matej Tašner Vatovec (SD), Tadej Ostrc (Demokrati Anžeta Logarja), Tina Bregant (NSi, SLS in Fokus) in Janez Poklukar (Prerod Vladimirja Prebiliča).
Strinjali so se, da je treba dati agenciji za kakovost v zdravstvu vsa pooblastila in odgovornost, da čim prej začne opravljati nadzore. Ostrc meni, da mora biti agencija kadrovsko in finančno avtonomna ter apolitična. Dodal je, da mora agencija opravljati izredne nadzore, redne nadzore s svetovanjem pa bi morala izvajati zbornica. Kozlovič pa je opozorila, da različne organizacije opravljajo različne nadzore, ki bi jih bilo treba združiti in nadgraditi.
Strokovnjake, ki bi opravljali nadzore, bi po besedah Poklukarja lahko motivirali tako, da bi opravljanje nadzorov prineslo dodatne točke pri podaljševanju zdravniških licenc. Ostrc meni, da bi lahko zdravniki del delovnega časa namenili izvajanju nadzorov, pri nadzorih pa bi lahko pomagali tudi upokojeni zdravniki. Tašner Vatovec bi nadzornike dodatno nagradil, Bregant pa je opozorila, da se bo tudi pri nadzorih treba spopasti s pomanjkanjem kadra, starajočo populacijo in razdvojenostjo, kaj si želeli stroka in kaj si država lahko privošči.
Strinjali so se, da je za dobro vodstvo bolnišnic nespametno menjati direktorje glede na politično pripadnost, temveč so pomembni njihovi dosežki. Vsi so se zavezali, da ob morebitnem prihodu na oblast ne bodo zamenjali vseh direktorjev. Po besedah Medveša bi bilo neodgovorno, da katerakoli politična opcija menja uspešnega direktorja.
Poklukar je predlagal sprejem 20-letne strategije zdravstva, ki bi ji morale slediti vse prihodnje vlade. Bolnik je namreč po njegovih besedah zadovoljen, če sistem deluje.
Politiki so se strinjali tudi, da je treba okrepiti primarno raven, sredstva za krepitev pa bi pridobili zaradi znižanja stroškov za bolniške staleže in digitalizacije.
Poklukar verjame v regijsko organizacijo primarnega nivoja po vsej državi, kot jo že imajo na Gorenjskem, treba pa je izboljšati delovne pogoje, organizacijo v zdravstvenih zavodih in klimo med zaposlenimi.
Kozlovič je med ukrepi za boljšo dostopnost nanizala informacijske rešitve, stimulacije prvih pregledov in nagrajevanje kadra.
Ostrc medtem meni, da so za večjo dostopnost potrebne smernice napotovanja, povečanje produkcije na sekundarni ravni, kjer je mogoče opraviti več obravnav, in aktivno upravljanje kadra. Tašner Vatovec rešitev vidi v okrepitvi primarne ravni z bolj konkurenčnimi plačami.
Bregant je dejala, da bi morali za izboljšanje dostopnosti začasno vključiti vse razpoložljive zmogljivosti v javno mrežo.
Z zdravniki je po njenem mnenju treba voditi tvoren dialog in prekiniti najdaljšo zdravniško stavko v zgodovini Slovenije. Boljšo dostopnost bi lahko dosegli s povišanjem glavarinskih količnikov in več opredeljevanja pri družinskih zdravnikih, je poudaril Medveš.