Svet za nacionalno varnost se je v razširjeni obliki danes seznanil tudi z informacijami pristojnih ministrstev o aktualnem stanju na področju energetike v Sloveniji in mednarodnem okolju, vključno z energetsko varnostjo, zanesljivostjo oskrbe in vplivi na gospodarstvo. Podal je več priporočil glede zagotavljanja energetske varnosti.
Svet za nacionalno varnost se je tako na današnji seji, na kateri so sodelovali predsedniki vseh strank, ki so bile izvoljene v DZ, se je tako seznanil s poročiloma ministrov za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra ter za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana o aktualnem stanju na področju energetike v Sloveniji in mednarodnem okolju, vključno z energetsko varnostjo, zanesljivostjo oskrbe in vplivi na gospodarstvo.
Premier Robert Golob je sodelujoče na seji opozoril, da bi lahko posledice vojne na Bližnjem vzhodu presegle vplive, s katerimi se je Slovenija predvsem v letih 2022 in 2023 soočala zaradi vojne v Ukrajini, in da bližajoča se energetska, gospodarska in prehrambna kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje države.
Svet za nacionalno varnost je tako vladi priporočil, da krizna skupina za spremljanje razmer na energetskih trgih, ki deluje na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, razmere doma in v mednarodnem okolju še naprej skrbno spremlja.
Obenem ji je priporočil, da pripravi ustrezne scenarije za zagotavljanje zanesljive in nemotene oskrbe prebivalstva in gospodarstva z energenti ter analizira in pravočasno opozori na vplive zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu na ključne segmente družbenega in gospodarskega sistema, zlasti na logistiko, kmetijstvo in industrijo.
Izvajanje teh nalog bo spremljal sekretariat sveta za nacionalno varnost.
Za zdaj se vojna na Bližnjem vzhodu pozna predvsem v cenah goriv in izzivih, ki jih zmanjšanje dobav nafte iz regije, predstavlja za oskrbo z nafto in naftnimi derivati. Zalog naftnih derivatov naj bi bilo v državi dovolj, je pa v zadnjih dneh zaradi velikega povpraševanja, tudi iz tujine, prihajalo do težav pri oskrbovanju bencinskih servisov. Svet za nacionalno varnost se je tako seznanil tudi s poročilom tržne inšpekcije, ki je v teh dneh opravljala nadzor pri naftnih trgovcih.
Šok na plinskem trgu je za zdaj medtem kljub rasti borznih cen za okoli 50 odstotkov še vedno bistveno manjši kot po ruskem napadu na Ukrajino. Tudi na trgu elektrike, katere ceno še vedno v zelo pomembnem delu določa prav cena plina, hujših pretresov za zdaj ni.
Tretji teden zapored je sicer zaradi zaostrenih razmer na mednarodnih energetskih trgih na podlagi vladnih sklepov razglašena nižja stopnja tveganja pri oskrbi z energijo.
To pomeni zgodnjo fazo priprav na morebitne motnje v oskrbi z energijo. Energetska podjetja in odjemalci so v tej fazi pozvani, naj se začnejo pripravljati na morebitno zaostrovanje razmer ter izvajajo preventivne ukrepe za zagotavljanje zanesljive oskrbe. Neposredne motnje v oskrbi Slovenije medtem trenutno niso verjetne.